Medovite rastline in opraševalci

Kaj bi mi brez čebel in drugih opraševalcev? Bili bi lačni!

Dve žlici hrane od treh sta odvisni od njih. Čebele in ostali opraševalci – čebele samotarke, čmrlji, metulji, muhe trepetavke … so naši nepogrešljivi sopotniki. Z opraševanjem skrbijo za našo hrano, z medom in drugimi pridelki pa krepijo naše zdravje. Ljubljana je izredno zeleno mesto, okolje je zdravo in omogoča življenje tem pomembnim bitjem.

Medovite rastline

Kaj bi opraševalci brez svoje hrane - rastlin? Kmalu bi izginili z zemeljskega površja in svet bi postal zelena puščava brez cvetlic in hrane. Zato je pomembno, da se zavedamo pomena medovitih rastlinskih vrst. Le-te velikokrat povezujemo samo z medonosno čebelo, saj posredno koristimo njihov produkt: med in cvetni prah. A kljub temu so pomembne tudi za druge opraševalce. S pojmom medovitosti opisujemo tiste rastlinske vrste, ki nudijo čebelam zadostno količino medičine in cvetnega prahu. Različne vrste nudijo različno količino in kvaliteto obojega, kar so čebele celo sposobne prepoznati. V zameno za medičino in cvetni prah, čebele rastlino oprašijo in ji pomagajo pri razmnoževanju. Pomembno je, da tekom celega leta zagotovimo dovolj medovitih rastlinskih vrst, ki bodo paša čebelam. Izrednega pomena je tudi, da v okolju ohranjamo večje populacije avtohtonih rastlinskih vrst (ki so se razvile v našem okolju), saj so v koevoluciji s tukajšnjimi opraševalci. Izogibajmo se sajenju tujerodnih rastlinskih vrst, saj lahko postanejo invazivne in s tem ogrozijo tukajšnjo avtohtono floro in favno.

Izvajamo različne programe za opraševalce

Da bi ustrezno življenjsko okolje za vse opraševalce in jim zagotovili tudi dovolj hrane, izvajamo več različnih programov:

Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto

Mestna občina Ljubljana in BTC s partnerji (Merkur, Semenarna Ljubljana / Kalia, Minicity, Hofer…) že od leta 2016 vsako leto na začetku aprila izvede skupno akcijo, kjer je poudarek na osveščanju in spodbujanju prebivalcev Ljubljane, da sadijo na svojih balkonih medovite rastline, ki nudijo čebelam v mestu pašo v času, ko ni drugih paš.

V sklopu projekta organiziramo različne aktivnosti:

  • V središču mesta delimo meščanom semena medovitih rastlin
  • v BTC Cityju poteka tržni dan, kjer se predstavijo partnerji in kjer so organizirane različne dejavnosti povezane z medovitimi rastlinami
  • vsi partnerji organizirajo različne dogodke in z njimi popestrijo dogajanje.

V sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani je bil pripravljen izbor desetih (10) avtohtonih medovitih rastlin, s katerim želimo obiskovalce tudi navdušiti nad že pozabljenimi rastlinami naši travnikov in vrtov.

Dogodkom sledijo tudi različne akcije sajenja medovitih rastlin, tako so v BTC, v sodelovanju s partnerji, leta 2018 preko 3.000 sončnic, leta 2019 pa preko 3.000 avtohtonih rastlin – vsak partner je posvojil svojo gredico in jo zasadil s posvojeno rastlino.

Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle

Ste kdaj pomislili, da s pogosto košnjo zelenih površin ustvarjamo tako imenovane »zelene puščave« - območja z osiromašeno biotsko pestrostjo?

200520 novinarska konferenca ob svetovnem dnevu cebel nrovan 001

V Mestni občini Ljubljana že vrsto let sadimo na javne površine medovite trajnice in medovita drevesa (lipe, javori, kostanji). Da bi ohranili kar največjo biotsko pestrost, kar se da pogosto sadimo avtohtone rastlinske vrste.

V letu 2020 pa smo naredili še korak naprej. Na območju Parka Tivoli in v sadovnjaku na vrtičkarskem območju na Grbi, v sklopu Učnega medovitega vrta, smo začeli uvajati pozno košnjo. Območje smo označili z napisi »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle« in s tem razložili zakaj puščamo območja nepokošena. Kosili bomo samo dvakrat na leto – prvič julija in drugič pozno septembra. S prvo pozno košnjo, bomo omogočili razrast različnih travniških rastlin. Te bodo imele čas odcvetet, dozoret in semenit. Kosili bomo tako, da bo pokošeno zelenje padlo na tla, kjer ga bomo pustili odležati dan dva, da bo odpadlo kar največ semen, potem ga bomo pa pograbili. Na ta način bodo v drugi fazi prišle na površje različne travniške rastline – kadulje, otavčič, navadni glavinec... Na te površine bodo spet prišle ustrezne travniške rastline, ki bodo opraševalcem dajala hrano še pozno v jesen, ko drugih paš ne bo več.

Ko boste naslednjič opazili, da so se vam na trato zasadile različne travniške rastline, ne pokosite jih takoj, kosite jih, pustite jih, da odcvetijo in s tem naredite nekaj dobrega za opraševalce.