Orjaški dežen

Heracleum mantegazzianum

Domovina: Kavkaz.

Opis: Orjaški dežen je do 3 m visoka zelnata trajnica (slika 1), večja od vseh naših vrst kobulnic. V tleh je debel koren z založnimi snovmi. Listi so premenjalno razvrščeni, do 0,5 m veliki, dvakrat pernato krpati, s širokimi koničastimi roglji (slika 2). Vsa rastlina je porasla s togimi bodičkami, ki imajo pri dnu rdečo pego (slika 3). Socvetje sestavlja glavni in več stranskih sestavljenih kobulov, največji ima lahko tudi 40 cm v premeru. Venčni listi so beli do bledorožnati. Plodovi razpadejo na dva ploščata plodiča.

Čas cvetenja: maj–junij.

Zrelost semen: od julija naprej.

Razmnoževanje: Spolno s semeni, ki jih raznaša veter.

Rastišča: Orjaški dežen je ponekod gojen kot okrasna rastlina. Pogosto se razrašča po različnih travnatih mestih, robovih gozda, tudi ruderalnih rastiščih.

Odstranjevanje: Orjaški dežen ima v tleh debel koren z založnimi snovmi. Če želimo rastlino odstraniti, je treba koren prečno odrezati kakih 15 cm globoko. V večini primerov nato ostanek korena v tleh propade. Socvetja in plodove je treba odstraniti previdno, da ne razširimo semen. Smiselno je redno opazovanje mesta odstranjevanja in po potrebi ponovitev izkopavanja. Če so na nahajališču prejšnja leta rastline plodile, moramo biti pozorni na manjše, še necvetoče rastline, ki jih izruvamo z dolgo ozko lopatko.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Nadzemne dele, razen socvetij in plodov, lahko posušimo in kompostiramo. Odstranjeni podzemni del posušimo in oddamo v sežig, enako naredimo tudi s plodečimi poganjki.

Opozorilo: Rastlina je zelo strupena. Med odstranjevanjem moramo zaščiti kožo in oči (rokavice, zaščitna očala), saj rastlinski sok povzroči hude opekline (fototoksičnost). Ob stiku z očmi lahko pride do oslepitve.