Sivi dren

Cornus sericea

Domovina: vzhodni del Severne Amerike.

Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi olesenelimi pritlikami. Lubje je gladko, temnordeče, golo in bleščeče (redko rumene ali rjave barve); na njem opazimo lenticele (prezračevalne brazgotine). Listi so nasprotno razvrščeni, jajčastosuličasti, s 5–7 pari stranskih žil, dolgi 8–12 cm, posebej veliki so na enoletnih vejah (tudi čez 10 cm). Zgornja in spodnja stran listov je različnih barv (slika 3): zgoraj so listi zeleni, spodaj sivi do sivozeleni. Cvetovi so štirištevni, dišeči, beli in združeni v gosta, 5–8 cm široka češuljasta socvetja (slika 1). Plodovi so sočni, enosemenski, beli ali svetlosivi, kroglasti, 6–8 mm dolgi (slika 2).

Čas cvetenja: maj–junij.
Zrelost semen: september–oktober.

Razmnoževanje: Sivi dren se širi vegetativno s pritlikami: spodnji poganjki polegajo in se zakoreninjajo. Semena raznašajo ptiči. Človek nehote širi vrsto tako, da odrezane veje z gojenih grmov zavrže v naravno okolje. Tam se veje lahko ukoreninijo in razvije se nov grm.

Rastišča: Vrsti ustrezajo težka, vlažna, namočena oz. zamočvirjena tla, vrsta se v naravi zato pojavlja v različnih tipih obrežne vegetacije, v močvirjih, jelševih grezih in v podobnih vlagoljubnih združbah. Sivi dren hitro preraste velike površine. Z gosto krošnjo senči domorodno rastje, kar zmanjša vrstno pestrost in preprečuje pomlajevanje domorodnega drevja (zavira rast kalic).

Odstranjevanje: Grme lahko odstranjujemo le mehansko, saj uporaba herbicidov ob vodah ni dovoljena. Pomemben ukrep proti širjenju je previdno ravnanje z odrezanimi vejami sivega drena. Odložene morajo biti na ustrezno mesto, po možnosti uničene. Za preprečevanje razširjanja s semeni je treba socvetja takoj po odcvetu porezati.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Veje in podzemni deli se lahko ukoreninijo, zato jih oddamo v sežig. Enako ravnamo tudi z zrelimi plodovi.