Žlezava nedotika

Impatiens glandulifera

Domovina: Himalaja.

Opis: Žlezava nedotika (slika1) je do 2 m visoka enoletnica z močnim, golim, do 4 cm širokim in kolenčasto odebeljenim steblom, ki je votlo in sočno. Jajčastosuličasti nazobčani listi so razvrščeni nasprotno, v zgornjem delu po 3 v vretencu. Po pecljih so pokriti z žleznimi laski (slika 3). Škrlatni ali rožnati cvetovi (slika 2) so združeni v latasta socvetja. Dolgi so 2–4 cm, 2 stranska venčna lista sta zrasla v čeladasto tvorbo, 3 pa so prosti. Cvetovi oddajajo močan vonj, ki poleg medičine v ostrogi privablja čebele. Plod je 3–5 cm dolga glavica (slika 2), ki se ob zrelosti eksplozivno odpre in izvrže številna semena.

Čas cvetenja: julij–oktober.
Zrelost semen: julij–november. Razmnoževanje: Rastlina je enoletnica, ki se razmnožuje spolno s semeni.

Rastišča: Žlezava nedotika raste predvsem na obrežjih rek, v obcestnih jarkih, na zasenčenih mestih ob robu travnikov, v močvirnih gozdovih in na poplavnih območjih.

Odstranjevanje: Pri manjših sestojih je najučinkoviteje, če rastline še pred cvetenjem ročno izruvamo. Plodeče rastline ob dotiku izmetavajo semena, zato jih je praktično nemogoče odstraniti, ne da bi se zasejalo vsaj nekaj semen. Pokošene rastline se navadno dobro obrastejo in zacvetijo, zato enkratna košnja ni dovolj.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Rastline, ki še ne plodijo, lahko kompostiramo ali posušimo. Plodeče rastline je treba oddati v sežig, da ne bi razsejali semen.