Če v vsakdanje življenje vnesemo majhne trajnostne prakse, naredimo veliko za dvig kakovosti življenja in lastnega zadovoljstva, hkrati pa varujemo okolje!
Mala trajnostna praksa: darilo ali odpadek
Statistično je marec drugi najbolj pogost mesec za praznovanje rojstnih dni v Sloveniji, zato se v tem mesecu pogosto ukvarjamo z izbiro primernih daril in načinom obdarovanja svojih bližnjih, s čimer pa letno ustvarimo tudi na tone odpadkov – embalaža, plastični okraski ali nepotrebna darila, ki kaj hitro končajo v smeteh.
Svetleč ovojni papir je nemogoče reciklirati, kar pomeni, da več kot polovica vsega prodanega papirja letno klavrno konča svojo pot po prvi uporabi, z vračilom neželenih daril pa toplogredne izpuste prevoza za vsak paket podvojimo. Zato je tudi pri obdarovanju pomembno upoštevati trajnostna priporočila - zmernost, ponovna uporaba in reciklaža. Namesto da nekaj kupimo zgolj zato, da ne pridemo praznih rok, podarimo darila, ki jih res potrebujemo in bodo še dolgo služila svojemu namenu ali pa podarimo trenutke, ki štejejo – povabilo na skupno doživetje, doma narejeno darilo ali preprosto čas, ki ga posvetimo drug drugemu.
Mala trajnostna praksa: trajnostna pot
Raziskava potovalnih navad v Ljubljani je pokazala, da je opravljenih 14 % več poti kot pred desetletjem, da pa se zasedenost osebnih vozil v istem obdobju ni znatno povečala. Če bi v prevoz vsakega avtomobila dodali le eno osebo, bi to pomenilo precej manj avtomobilov na cestah in kar za 40 % boljšo pretočnost prometa ter znatno zmanjšanje izpustov iz prometa. Da se tega zavedamo, je ista raziskava pokazala tudi s tem, da je v mestu skoraj 62 % potovanj opravljenih na trajnosten način. Pomembno pa je, da v kolikor se v naslednjih lepih in sončnih dneh odločite za kolo, ne pozabite, da je po zimskem premoru kolesu dobro privoščiti servis, s čimer poskrbimo, da bodo potovanja brezskrbna, varna in okolju prijazna!
Mala trajnostna praksa: urbani balkoni
Čeprav ima ozelenitev balkona številne prednosti, je v mestih veliko balkonov še vedno opremljenih le s kakšnim stolom za uživanje spomladanskega sonca. Z nekaj znanja in skrbno izbiro primernega zelenja so balkoni lahko zeleni in skoraj samooskrbni, urbano vrtnarjenje pa v zadnjem obdobju postaja vse bolj priljubljeno. Za senčne balkone (manj kot 6 ur sonca na dan) so primernejše solate ali zelišča, večji sončni balkoni pa lahko v koritih nudijo odlične pogoje za rast zelenjave ali jagod. Če ste omejeni le na balkonsko ogrado, izberite viseče cvetlice, kot so kapucinke (Tropaeolum majus), ki niso le bujne in lepe na pogled, ampak so njihovi listi, popki, cvetovi in semena tudi užitni.
Zeleno rastje pripomore k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega je znanstveno dokazano, da nas zelena barva sprošča in pomirja, zelenjava, ki jo pridelamo sami, pa je tudi veliko bolj zdrava in okusna. Z nekaj truda si lahko ustvarimo prijeten, zelen kotiček s številnimi koristmi – tako za nas same kot za okolje.
Mala trajnostna praksa: zavržena hrana
Zavržena hrana povzroča kar 8% vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu, pri tem pa moramo upoštevati tudi državo izvora, njeno transportno pot in uporabo hladilnih naprav na njej, pakiranje in končno embalažo, saj izpusti nastajajo preko celotne dobavne verige. Še preden hrana stopi na pot, pa na izpuste toplogrednih plinov vpliva tudi način njene pridelave – ekološka pridelava prihrani več kot 1000 kg ekvivalenta CO2 na hektar letno.
Pri vpeljavi trajnostnih praks v prehrani je zato najbolje začeti pri spremembi nakupovalnih navad – pred nakupom preverimo poreklo in svežino hrane, v mislih pa imejmo tudi način pridelave. Z nakupom lokalno pridelane hrane podpiramo lokalne kmete in gospodarstvo. Za zmanjšanje količine zavržene hrane pa je ključnega pomena tudi, da kupimo le toliko, kolikor potrebujemo.
Mala trajnostna praksa: odpadno olje
Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek, ki resno škoduje okolju, saj en liter nepravilno odvrženega olja, ki zaide v podzemno vodo, onesnaži kar tisoč litrov. Pravilno odvrženo odpadno jedilno olje pa je lahko ponovno uporabljeno kot koristna surovina za izdelavo biodizla ali ekoloških svečk.
Po pripravi slastnih pustnih krofov je tako najbolje, da uporabljeno jedilno olje odlijemo v ločeno posodo in ga odnesemo v najbližji zbiralnik ali pa ujamemo premično zbiralnico nevarnih odpadkov.
Mala trajnostna praksa: kolesarjenje
Medtem ko vozniki in potniki v avtu pogosto občutijo nejevoljo zaradi prometnih zamaškov, obvozov in stanja v kolonah, tega občutka kolesarji skoraj ne poznajo. Jutranje kolesarjenje tako ne prebudi le telesa, ampak tudi dobro voljo! Z rednim kolesarjenjem pa prispevamo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov zaradi prometa.