Če v vsakdanje življenje vnesemo majhne trajnostne prakse, naredimo veliko za dvig kakovosti življenja in lastnega zadovoljstva, hkrati pa varujemo okolje!

Mala trajnostna praksa: svetovni dan Zemlje

22. aprila, na svetovni dan Zemlje, se spomnimo naše odgovornosti do ohranjanja narave in vnesimo v spomladansko čiščenje doma in njegove okolice nekaj enostavnih trikov za večjo trajnostnost. Z izbiro ekoloških čistil se izognemo alergijam in draženjem kože zaradi škodljivih kemikalij. Z uporabo naravnih čistil, kot so alkoholni kis, soda bikarbona ali limona, pa zmanjšujemo tudi svoj ogljični odtis, saj splošno dostopna čistila pogosto vsebujejo kemične snovi, katerih pridelava zahteva večjo porabo energije in naravnih virov. Pri nakupu se je bolje izogibati plastični embalaži in čistilnim pripomočkom za enkratno uporabo, kot so papirnate brisačke, da pri čiščenju ne ustvarimo velike količine enkratnih odpadkov, vsekakor pa mislimo tudi na količino porabljene vode – še posebej ogrevane.
Pri urejanju okolice se seznanimo s splošnimi napotki za pravilno odlaganje odpadkov, preverimo kam lahko odložimo nevarne odpadke in se dogovorimo za odvoz kosovnih odpadkov ali zelenega odreza. S tem pripomoremo k zmanjšanju izpustov pri prevozu odpadkov in njihovem razvrščanju.

Mala trajnostna praksa: medovite rastline

V maju sadimo rastline, da bi lahko pravočasno obrodile in bi v njih uživali vse do pozne jeseni. Vendar pa je za uspešno in bujno letino, potreben tudi obisk opraševalcev. Najpogosteje so to čebele, ki jih v vrtove in gredice lahko privabimo z zasaditvijo medovitih rastlin, ki jim nudijo dobro pašo. Med medovite rastline štejemo nekatera drevesa, grmičke in vrtnine, vendar pa se v urbanih okoljih največ odločamo za zelišča in dišavnice, saj jih lahko lepo kombiniramo z vrtninami in okrasnimi rastlinami v gredicah, uspevajo pa tudi v ločenih posodah na balkonih. Zlasti bazilika, žajbelj, rožmarin in materina dušica so dišeča popestritev, navadni pelin in meta zraven še odganjata škodljivce, navadni koper pa lahko kombiniramo v posodi s kumarami, saj jim izboljšuje tudi okus. Kraški šetraj je sicer samonikla rastlina slovenskega Krasa, vendar pa se ta trajnica uporablja tudi drugod po državi za okrasne namene, čebelam pa nudi veliko nektarja.
Naš zeleni urbani kotiček bo poleg pogledov privabljal tudi naravo, ki nam bo te obiske povrnila v bujnem rastju in dobri letini vse do naslednje zime.

Mala trajnostna praksa: vegetarijanski obrok

Prehod na vegetarijansko prehrano se zdi kot omejitev, v resnici pa je lahko tudi priložnost za popestritev jedilnika, možnost preizkusa novih okusov in razvoja novih kuharskih spretnosti.
Vegetarijanska prehrana pozitivno vpliva na naše zdravje in zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni, seveda pa nenadne in obsežne spremembe življenjskega sloga ne ustrezajo vsakomur. Za zmanjšanje našega ogljičnega odtisa zato ni potrebno, da se popolnoma zavežemo vegetarijanski prehrani, veliko naredimo že, če si en dan v tednu izberemo nadomestilo za meso, na primer stročnice, gomoljnice ali druga polnozrnata žita, ki so hranilno bogati z beljakovinami in cenovno dostopni. Lahko pa poskusite tudi kakšno drugo alternativo mesu, kot so sojini polpeti ali sejtan - morda boste prijetno presenečeni nad novimi okusi in možnostmi.

Mala trajnostna praksa: nova aktivnost

S prihodom pomladi in lepega, toplejšega vremena nas vleče ven in v naravo, dobimo tudi voljo za nove športne aktivnosti ali hobije, vendar pa ne pomislimo, da lahko že s preudarno izbiro nove aktivnosti naredimo veliko tudi za okolje. Če izberemo dejavnost v naši bližini, lahko občutno prihranimo na gorivu in drugih potovalnih stroških, predvsem pa na času! Namesto da čas izgubljamo v prometnih zamaških, ga lahko bolj koristno porabimo za posvečanje novemu hobiju. Opravljanje aktivnosti v bližini doma poveča tudi verjetnost, da bomo pri njej vztrajali, pa naj bo to redna telesna vadba ali preživljanje prostega časa na prostem. Redno preživljanje prostega časa v naravi ima dokazano pozitiven vpliv na naše zdravje, saj uravnava pritisk in srčni utrip, sončni žarki pa poskrbijo za ustvarjanje vitamina D v telesu, ki je ključen za pravilen razvoj in odpornost telesa.

Mala trajnostna praksa: vrečke za enkratno uporabo

Evropska unija si je za cilj do konca leta 2025 zadala, da bi znižali uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo na le 40 vrečk letno na osebo. Največ plastičnih vrečk, ki se po uporabi zavržejo, so lahke vrečke za sadje in zelenjavo, ki nas v povprečju na leto stanejo 100 evrov. S spremembo nakupovalnih navad lahko naredimo največ tako pri prihranku kot pri varovanju okolja. Lahke plastične vrečke zamenjajmo za biorazgradljive vrečke ali za tiste za večkratno uporabo iz recikliranih materialov – stare zavese so na primer odličen material za reciklažo v vreče za prenos sadja in zelenjave. Da bi spremenili svoja dejanja v navado je v povprečju potrebnih le 66 ponovitev, zato je najbolje, če imamo nakupovalno vrečko za večkratno uporabo vedno pri roki – shranjeno v torbi, avtu ali pri izhodu doma.

Mala trajnostna praksa: voda

Le še nekaj dni nas loči do začetka poletja, na kar nas že opozarjajo popoldanske temperature, ki se približujejo tridesetici. Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi vse pogostejši in intenzivnejši ter trajajo dlje – še posebej v mestih. Zato je pomembno, da v vročih dneh poiščemo senco, se izogibamo aktivnostim sredi dneva in nosimo lahka oblačila ter poskrbimo za zadostno hidracijo.
V Ljubljani imamo več kot 60 javnih pitnikov s svežo, kakovostno pitno vodo, ki ne potrebuje predhodne obdelave. Najdemo jih po mestnih ulicah, v parkih in na rekreativnih točkah. Vse, kar potrebujemo, je steklenica ali kovinski bidon za večkratno uporabo – in že se lahko osvežimo brez plastike, stroškov ali odpadkov. Za proizvodnjo ene same litrske plastenke vode se lahko porabijo do 3 litri vode – več, kot je je sploh v njej. Z vsakim polnjenjem pri pitniku tako prihranimo dragocene vire, ki jih človeštvo vsako leto porabi hitreje, kot jih planet obnovi.
Zemljevid vseh ljubljanskih pitnikov najdete na spletni stran JP VOKA SNAGA – poiščite najbližjega in poskrbite za zdravo preživljanje poletja tudi na prostem. 

Mala trajnostna praksa: embalaža za enkratno uporabo

Poletje je čas izletov, piknikov in sproščenega druženja v naravi. Ob takšnih priložnostih pogosto posežemo po embalaži za enkratno uporabo – iz navade, udobja ali zato, ker je oglaševana kot okolju prijazna. Plastični krožniki, pribor in slamice so sicer stvar preteklosti, a njihovo mesto pogosto zasede papirnata ali biorazgradljiva embalaža – na videz bolj trajnostna, v resnici pa lahko predstavlja star problem v novi preobleki. Da papirnato embalažo sploh lahko uporabljamo, je pogosto prevlečena s posebnimi premazi, ki lahko vsebujejo snovi, zaradi katerih je njeno recikliranje onemogočeno. V praksi zato veliko tovrstne embalaže še vedno konča na odlagališčih.
Namesto embalaže za enkratno uporabo izberimo preproste alternative: steklene posode, kozarce in kovinski pribor, ki jih že imamo doma. S tem ne prispevamo le k zmanjšanju količine odpadkov, ampak lahko v eni sezoni občutno zmanjšamo tudi stroške.
Sicer pa tudi skozi vse leto, ko naročamo hrano na dom, kupujemo izdelke prek spleta ali v trgovini, premislimo, kako se lahko izognemo odvečni embalaži. Manj embalaže pomeni manj odpadkov, manj porabljenih virov in korak bližje k bolj trajnostni prihodnosti.

Mala trajnostna praksa: avtobus

Z uporabo avtobusa, ki lahko naenkrat prepelje več deset potnikov, prispevamo k zmanjševanju prometne gneče in količine izpušnih plinov. S tem ne prispevamo le k čistejšemu zraku, temveč tudi k bolj urejenim ulicam z več zelenih površin ter več prostora za hojo in kolesarjenje.
Uporaba javnega potniškega prometa je lahko pogosto tudi udobnejša izbira. Na avtobusu se izognemo stresu v prometu in iskanju parkirišča v zadnjem hipu, hkrati pa si med vožnjo lahko vzamemo čas za branje, poslušanje glasbe ali preprosto trenutek miru pred začetkom dneva.
Po ljubljanskih ulicah že vozi avtobus na biometan – gorivo, pridobljeno iz organskih odpadkov, kot so ostanki hrane. To je energija, ki nastaja okoli nas vsak dan – zdaj pa jo mesto usmerja v čistejšo mobilnost. In to je šele začetek. V bližnji prihodnosti bomo v Ljubljani pozdravili tudi nove električne in vodikove avtobuse, ki bodo tihi, brez izpustov in dostopni vsem meščanom in meščankam.
Raziskave kažejo, da tisti, ki redno uporabljajo javni prevoz, naredijo več korakov na dan kot tisti, ki se vozijo z avtomobilom. Tako že kratek sprehod do avtobusne postaje pomeni več gibanja in boljše počutje. Naslednjič, ko boste stopili na avtobus, vedite, da sodelujete v zgodbi o boljši Ljubljani – bolj trajnostni, bolj zdravi in prijaznejši za vse.

Mala trajnostna praksa: ohladitev

S hudimi temperaturnimi obremenitvami se poleti srečujemo vedno pogosteje, s tem pa tudi raste potreba po ohladitvi – največkrat z uporabo klimatskih naprav, vendar pa tudi te lahko uporabimo pametno. Prostore sprva skušajmo ohladiti tako, da zastremo okna, uporabimo senčila ali zapremo vrata, da se bodo prostori hladili enakomerno. Pomembno je tudi redno zračenje, še posebej zjutraj ali pozno zvečer, ko je zunanja temperatura nižja. Klimatske naprave namreč ne dovajajo svežega zraka, ga zgolj hladijo.
Z uporabo klimatskih naprav ne pretiravajmo, priporočena temperatura v prostoru je med 24 in 26 °C, razlika z zunanjo temperaturo pa naj ne presega 6–7 °C. Prevelik temperaturni preskok lahko poslabša delovanje našega imunskega sistema, suh zrak pa lahko povzroči draženje oči, sluznice ali glavobole.
Ko hlajenja ne potrebujemo, napravo ugasnimo – s tem prihranimo energijo in zmanjšamo obrabo. S pametno uporabo klime torej ne ohranjamo le udobja, ampak tudi sodelujemo pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti. 

Mala trajnostna praksa: darilo ali odpadek

Statistično je marec drugi najbolj pogost mesec za praznovanje rojstnih dni v Sloveniji, zato se v tem mesecu pogosto ukvarjamo z izbiro primernih daril in načinom obdarovanja svojih bližnjih, s čimer pa letno ustvarimo tudi na tone odpadkov – embalaža, plastični okraski ali nepotrebna darila, ki kaj hitro končajo v smeteh.
Svetleč ovojni papir je nemogoče reciklirati, kar pomeni, da več kot polovica vsega prodanega papirja letno klavrno konča svojo pot po prvi uporabi, z vračilom neželenih daril pa toplogredne izpuste prevoza za vsak paket podvojimo. Zato je tudi pri obdarovanju pomembno upoštevati trajnostna priporočila - zmernost, ponovna uporaba in reciklaža. Namesto da nekaj kupimo zgolj zato, da ne pridemo praznih rok, podarimo darila, ki jih res potrebujemo in bodo še dolgo služila svojemu namenu ali pa podarimo trenutke, ki štejejo – povabilo na skupno doživetje, doma narejeno darilo ali preprosto čas, ki ga posvetimo drug drugemu.

Mala trajnostna praksa: trajnostna pot

Raziskava potovalnih navad v Ljubljani je pokazala, da je opravljenih 14 % več poti kot pred desetletjem, da pa se zasedenost osebnih vozil v istem obdobju ni znatno povečala. Če bi v prevoz vsakega avtomobila dodali le eno osebo, bi to pomenilo precej manj avtomobilov na cestah in kar za 40 % boljšo pretočnost prometa ter znatno zmanjšanje izpustov iz prometa. Da se tega zavedamo, je ista raziskava pokazala tudi s tem, da je v mestu skoraj 62 % potovanj opravljenih na trajnosten način. Pomembno pa je, da v kolikor se v naslednjih lepih in sončnih dneh odločite za kolo, ne pozabite, da je po zimskem premoru kolesu dobro privoščiti servis, s čimer poskrbimo, da bodo potovanja brezskrbna, varna in okolju prijazna!

Mala trajnostna praksa: urbani balkoni

Čeprav ima ozelenitev balkona številne prednosti, je v mestih veliko balkonov še vedno opremljenih le s kakšnim stolom za uživanje spomladanskega sonca. Z nekaj znanja in skrbno izbiro primernega zelenja so balkoni lahko zeleni in skoraj samooskrbni, urbano vrtnarjenje pa v zadnjem obdobju postaja vse bolj priljubljeno. Za senčne balkone (manj kot 6 ur sonca na dan) so primernejše solate ali zelišča, večji sončni balkoni pa lahko v koritih nudijo odlične pogoje za rast zelenjave ali jagod. Če ste omejeni le na balkonsko ogrado, izberite viseče cvetlice, kot so kapucinke (Tropaeolum majus), ki niso le bujne in lepe na pogled, ampak so njihovi listi, popki, cvetovi in semena tudi užitni.
Zeleno rastje pripomore k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega je znanstveno dokazano, da nas zelena barva sprošča in pomirja, zelenjava, ki jo pridelamo sami, pa je tudi veliko bolj zdrava in okusna. Z nekaj truda si lahko ustvarimo prijeten, zelen kotiček s številnimi koristmi – tako za nas same kot za okolje.

Mala trajnostna praksa: zavržena hrana

Zavržena hrana povzroča kar 8% vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu, pri tem pa moramo upoštevati tudi državo izvora, njeno transportno pot in uporabo hladilnih naprav na njej, pakiranje in končno embalažo, saj izpusti nastajajo preko celotne dobavne verige. Še preden hrana stopi na pot, pa na izpuste toplogrednih plinov vpliva tudi način njene pridelave – ekološka pridelava prihrani več kot 1000 kg ekvivalenta CO2 na hektar letno.
Pri vpeljavi trajnostnih praks v prehrani je zato najbolje začeti pri spremembi nakupovalnih navad – pred nakupom preverimo poreklo in svežino hrane, v mislih pa imejmo tudi način pridelave. Z nakupom lokalno pridelane hrane podpiramo lokalne kmete in gospodarstvo. Za zmanjšanje količine zavržene hrane pa je ključnega pomena tudi, da kupimo le toliko, kolikor potrebujemo.

Mala trajnostna praksa: odpadno olje

Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek, ki resno škoduje okolju, saj en liter nepravilno odvrženega olja, ki zaide v podzemno vodo, onesnaži kar tisoč litrov. Pravilno odvrženo odpadno jedilno olje pa je lahko ponovno uporabljeno kot koristna surovina za izdelavo biodizla ali ekoloških svečk.
Po pripravi slastnih pustnih krofov je tako najbolje, da uporabljeno jedilno olje odlijemo v ločeno posodo in ga odnesemo v najbližji zbiralnik ali pa ujamemo premično zbiralnico nevarnih odpadkov.

Mala trajnostna praksa: kolesarjenje

Medtem ko vozniki in potniki v avtu pogosto občutijo nejevoljo zaradi prometnih zamaškov, obvozov in stanja v kolonah, tega občutka kolesarji skoraj ne poznajo. Jutranje kolesarjenje tako ne prebudi le telesa, ampak tudi dobro voljo! Z rednim kolesarjenjem pa prispevamo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov zaradi prometa.