Na poti v brezogljično Ljubljano 2030

Ljubljana za prihodnost z nič odtisa

V Ljubljani smo bili leta 2022 izbrani kot od 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Gre za poziv Evropske komisije v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta, na katerega se je prijavilo 377 mest. V 100 izbranih mestih živi 12 odstotkov populacije Evropske unije. Izbrana mesta bomo delovala kot eksperimentalna in inovacijska središča, ki bodo drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti. Evropska komisija bo izbrana mesta spremljala in podpirala pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030.

Podpora Evropske komisije

Namen misije je, da pomaga pospešiti napredek najbolj ambicioznih evropskih mest, ki bodo navdih vsem mestom v Evropi na njihovi poti do podnebne nevtralnosti. Sodelujoča mesta bodo deležna podpore in svetovanja, prednosti pri črpanju evropskih sredstev, sodelovanja v inovacijskih aktivnostih ter pilotnih in demonstracijskih projektih, možnosti povezovanja, izmenjav dobrih praks in visoke prepoznavnosti.

Ljubljana, Kranj in Velenje

Poleg Ljubljana sta bili iz Slovenije uspešni tudi mestni občini Kranj in Velenje. Župani vseh treh mestnih občin so novembra 2022 v ljubljanski Cukrarni podpisali Zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Vsako od izbranih mest bo v začetku leta 2024 podpisalo še pogodbo, da do leta 2030 postane podnebno nevtralno.

Koraki do cilja – ogljične nevtralnosti

V Ljubljani se bomo znotraj misije osredotočali predvsem na:

  • Razogličenje proizvodnih virov (izgradnja Plinsko parne enote, postopen dvig deleža obnovljivih virov energije, širitev distribucijskega omrežja zemeljskega plina, izgradnja sežigalnice, energijska raba Ljubljanice s tremi malimi hidroelektrarnami in krožna plovna pot, širitev vročevodnega omrežja in povečanje izkoriščenosti sistema daljinskega ogrevanja, postavitev sončnih elektrarn na objekte v lasti MOL)
  • Energetske sanacije javnih in ostalih objektov
  • Številne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti (dvig rabe javnega potniškega prometa, elektrifikacija prometa in uvajanje vodika, širitev kolesarske infrastrukture, brezemisijske cone)
  • Ozelenjevanje in ohlajanje mesta (nove zasaditve (drevesa, grmovnice, trajnice …), ozelenitev streh in fasad, širitev zelenih avtobusnih nadstrešnic, širitev javnih sadovnjakov, vzpostavljanje vodnih površin, ozelenitev degradiranih površin) …