Uvrščamo ga v družino sprevodnih prelcev (Thaumetopoeidae) in red metuljev (Lepidoptera). Pojavlja se v centralni in južni Evropi in zahodni Rusiji. Vrsta se zaradi splošne otoplitve širi: poročajo o novih pojavih v Holandiji, južnem delu Švedske in Velike Britanije. Pri nas je hrastov sprevodni prelec razširjen v subpanonskem območju (Prekmurje), v okolici Ljubljane, Kranja in tudi drugod.

Hrasti (Quercus spp.), predvsem Quercus robur - dob, Q. petraea - graden, Q. pubescens - puhasti hrast, Q. cerris - cer. Izjemoma gosenice obžirajo druge listavce. Vsaka od omenjenih vrst hrastov ima svojo ekološko amplitudo, večinoma rastejo na globokih peščenih, ilovnatih ali glinenih mineralno bogatih, humoznih in vlažnih tleh, prilagojeni so tudi na bolj suha tla, poletno višjo temperaturo in nizke zimske temperature. Nekateri hrasti so občutljivi na pozebo. Večinoma dobro prenesejo neugodne razmere mestnega okolja.

Listi, popki. Gosenice se prehranjujejo z listi in s popki tako, da jih obžirajo.

Metulj meri čez krila 25 do 35 mm, sprednja krila so bleščeče rumenkasto siva s tremi prečnimi temnimi progami, zadnja krila so rumenkasto bela, pri samcu s sivo prečno progo. Hrastov sprevodni prelec roji julija in avgusta, včasih tudi v septembru. Samice odlagajo jajčeca na gladke dele debla (veje, vrh) v eni plasti v vzdolžnih vrstah eno zraven drugega (100 do 200 jajčec), ki jih zalijejo s temnimi izločki žlez. Jajčeca prezimijo, v toplejših predelih prezimijo gosenice v rahlem zapredku. Iz jajčec se praviloma spomladi (konec aprila, začetek maja) izležejo jajčne gosenice, ki takoj naredijo rahel zapredek – gnezda (v rogovilah) ali na skorji hrastov v katerem poteka celoten razvoj ličink in bub, tam se levijo, iztrebljajo in čez dan mirujejo. Ponoči se v sprevodih premikajo do listja s katerim se hranijo, tja se tudi vračajo po opravljenem žrtju (zato ime vrste!). Pri pohodih sproti predejo nitke. V sredini julija, po šestih levitvah, so gosenice dozorele, v gnezdu izdelajo vsaka svoj kokon ter pridejo v bube. Buba je rdečerjave barve, v temno sivem kokonu. Stadij bube traja 2 do 3 tedne. Imajo enoletno generacijo.

Hrastov sprevodni prelec najraje napada starejše sestoje hrastov ali drevesa v skupinah v mestih. Večinoma ne prehaja v namnožitve (gradacije). V primeru gradacij so te lokalne in kratkotrajne (primer lokalne gradacije hrastovega sprevodnega prelca v Zalogu in v Polju pri Ljubljani leta 2005). Gosenice vrst rodu Thaumetopoea so nevarne za človeka: imajo drobne ožigalne dlačice, ki vsebujejo toksin taumetopoein in ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetja (gosenični dermatitis ali »lepidopterizem«). Prav tako povzročajo dlačice v ozračju alergije in respiratorne težave.

V primeru namnožitve hrastovega sprevodnega prelca priporočajo mehansko odstranjevanje gnezd gosenic (v maju, juniju in prvih dveh tednih julija) ter gnezd bub (konec julija ter v prvem tednu avgusta). Gnezda na deblih in debelejših vejah prekrijejo s plastično folijo in jih odstranijo, tako da jih čim manj poškodujejo. Dlačice, ki ostanejo na delih dreves še dodatno tretirajo s plamenom. Gnezda v zaprtih vrečah prenesejo na mesta, kjer jih lahko varno zažgejo. Pri teh opravilih obvezno uporabljajo ustrezna zaščitna sredstva (maske, rokavice, zaščitne obleke ipd.). Velik pomen pri zmanjševanju številčnosti gosenic T. processionea v mestih imajo njihovi naravni sovražniki – predatorji (kukavice, detli, škorci, netopirji, krešiči, mrharji, nekatere stenice) ter parazitoidi (pravi najezdniki, brakonide idr.).