Škodljivca uvrščamo v družino listnih zavrtačev (Gracillariidae) in v red metuljev (Lepidoptera). Leta 1984 je bil metuljček odkrit v okolici Ohridskega jezera v Makedoniji. Širjenje vrste iz centra prvotne razširjenosti je bilo hitro in nepričakovano: leta 1989 so vrsto ugotovili na Hrvaškem in v Avstriji, leta 1992 v severni Italiji in na Madžarskem, leta 1993 na Bavarskem, Slovaškem in na Češkem. Pri nas so ga našli leta 1994 v območju Ormoža in Novega mesta, leta 1997 pa v Ljubljani. Iz teh centrov je postopoma napredoval in danes je razširjen v vsej Evropi.

Vrsta je monofagna na navadnem divjem kostanju Aesculus hippocastanum L., vendar so jo našli tudi na Aesculus x carnea Hayne - rdečecvetnem divjem kostanju in Aesculus pavia L. - rdečem divjem kostanju. Navadni divji kostanj potrebuje globoka, hranljiva, zračna, peščeno-ilovnata tla. Najbolje raste na prostem pri polni osvetljenosti. Je toploljubna vrsta, dobro uspeva na toplih, sončnih mestih. Ugotavljajo, da lahko prenese nizke temperature (do – 30 0C), sušo ter onesnaženo ozračje.

Listi. Gosenice listnega zavrtača divjega kostanja se prehranjujejo z listnim tkivom (izjedajo parenhim in mezofil) med zgornjo in spodnjo povrhnjico listov. Prve poškodbe na listih opazimo od sredine maja naprej. Posamezne izjedine so velike v povprečju 2 cm2, vedno so v izjedini med zgornjo in spodnjo povrhnjico listov opazni rjavi iztrebki. V juniju in juliju gosenice druge generacije izjejo več deset izjedin na listič, izjedine se združujejo ter prekrivajo tudi do 70% dlanasto sestavljenega lista. Že takrat se listi z bolj prizadetih dreves sušijo in prezgodaj odpadajo in drevje ponovno spet zacveti v septembru. C. ohridella se najbolje razvija na vitalnih drevesih z zračno krošnjo in dobro razvitimi listi. Oslabela drevesa so na splošno manj napadena, kar se kaže tudi v alternaciji napada na istih drevesih. Na intenziteto napada listnega zavrtača divjega kostanja vplivajo ustrezne vremenske razmere, starost in višina dreves ter okužba s patogeno glivo Guignardia aesculi.

Metulj je dolg približno 3 mm in meri 8 mm čez razpon kril. Samice odlagajo jajčeca na zgornjo stran lista, ob listne žile, ena samica odloži okrog 20 jajčec. Mlade gosenice se ob žili zavrtajo v list in se v prvem stadiju hranijo s celičnim sokom, nato pa izjedajo palisadni parenhim. Razvoj poteka preko 6 larvalnih stadijev, od teh je eden mirujoči. Zadnji stadij gosenice v listni izjedini naredi svileni zapredek, v katerem se zabubi, v tem stadiju vrsta tudi prezimi v odpadlem listju. V Srednji Evropi ima tri generacije na leto, občasno se v toplejših predelih pojavi še delna četrta generacija. Prva generacija izleti od konca aprila naprej iz odpadlega listja, druga v juniju in juliju ter tretja v septembru. Metulji slabo letijo, širijo se pasivno z vetrom in odpadlim listjem, eden od pomembnih prenašalcev vrste na večje razdalje je promet. Napad C. ohridella je odvisen od vremenskih razmer - vroče in relativno suho poletje omogoča hitrejši razvoj metuljčka in posledično večje poškodbe listja.

Raziskave zdravja navadnega divjega kostanja v Evropi kažejo, da so neustrezne razmere rastišča, vremenski ekstremi kot je npr. suša ter nestrokovna nega drevnine, poglavitni negativni dejavniki. Splošne ugotovitve o zdravstvenem stanju navadnega divjega kostanja v kontekstu napada listnega zavrtača divjega kostanja (C. ohridella) poudarjajo, da je pomen tega škodljivca na zdravje divjih kostanjev na splošno precenjen in, da vpliva predvsem na estetsko funkcijo drevja.

Priporočajo redne in strokovno opravljene higienske ukrepe v parkih in drevoredih. Pomemben preventiven ukrep, ki zmanjšuje napade metulja, je odstranjevanje ali kompostiranje listja. V urbanih območjih ne priporočajo uporabo klasičnega načina apliciranja fitofarmacevtskih sredstev (insekticidi), z uporabo le-teh lahko zaradi številnih dejavnikov (npr. drift, napake pri aplikaciji) ogrozijo zdravje ljudi. Izkušnje z injiciranjem insekticidov v drevesno skorjo ali v tla pod drevesi so razvijali v Severni Ameriki in v Evropi. Rezultati so pokazali resne poškodbe debel tretiranih dreves, prav tako se pojavlja v tretiranih deblih več patogenih in gliv razkrojevalk lesa, zato zatiranje z injiciranjem ni ustrezno. Trajno rešitev pri omejevanju C. ohridella pričakujejo od naravnih sovražnikov. Tudi iskanju na napade metulja genetsko odpornih oblik kostanjev posvečajo pozornost.