Vrsto uvrščamo v družino listnih zavrtačev (Gracillariidae) in red metuljev (Lepidoptera). Izvira iz Male Azije, od koder se je s platano razširila v Južno Evropo, in kasneje v več smereh po vsej Evropi, še posebej po letu 1950. V Veliko Britanijo se je razširila šele po letu 1980 (v Londonu je bila najdena leta 1989), v Ukrajini je bila prvič ugotovljena leta 1988, v novejšem času poročajo o najdbah v Belgiji in na Nizozemskem. V Veliki Britaniji, kjer so širjenje natančneje opazovali, so ugotovili, da je po naravni poti napredovala 8,6 km na leto. Pri nas so vrsto prvič ugotovili leta 1971, od takrat se je razširila po vsej državi in se pojavlja povsod, kjer uspeva platana.

Platane. Pojavlja se na vzhodni platani (Platanus orientalis L.) ter na javorolistni platani (Platanus x hispanica Münchh.). Ekološke zahteve platan so globoka, hranljiva, sveža in dobro odcedna tla, svetla mesta, vendar lahko rastejo tudi v polsenci, prenašajo nizke zimske temperature, zelo dobro so prilagojene na mestno okolje in onesnažen zrak.

Listi. Gosenice izjedajo liste tako, da je palisadni parenhim, ki je pod zgornjo povrhnjico lista, manj poškodovan. Zato je napaden list z zgornje strani normalno zelen. Na spodnji strani lista gosenice izjejo podolgovate vrečaste izvrtine, te s spodnje strani prekriva le spodnja povrhnjica lista, zato je tam površina lista prosojna in nekoliko zgubana. Gubanje nastane zaradi prepletenosti svilenih niti, ki jih pritrdi gosenica v izvrtini, kar preprečuje normalno rast lista, zato se ta naguba v smeri listnih žil. Izvrtine so navadno omejene z glavnimi listnimi žilami. Izvrtine oblikovane v jesenskem času so izrazite in dobro vidne, na enem listu se lahko pojavi večje število izvrtin. Gosenice vse življenje preživijo v listni izvrtini in se navadno tam tudi zabubijo. Izjemoma se nekatere gosenice zabubijo v razpokah skorje.

To je majhen metuljček, s premerom kril od 8 do 10 mm, zato jih nepoznavalci le težko opazijo. Prezimijo v odpadlih listih v stadiju bube, le redko kot odrasle gosenice. Metulji prezimelih bub se izležejo v maju in juniju, metulji druge generacije pa letajo od srede julija do konca avgusta. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran lista. Napad prve generacije je v glavnem omejen na spodnji del krošnje, druga generacija pa napade višje dele krošnje. Samice proizvajajo spolne feromone in z njimi privlačijo samce.

Intenzivnost napada na listih platan iz leta v leto niha, vendar so namnožitve redke. Raziskovalci ugotavljajo, da so se množični pojavi P. platani zmanjšali še posebej potem, ko se je k nam razširila platanova čipkarka. Ta je namreč zelo pomemben konkurent v prehrani platanovega listnega zavrtača.

Izvajanje preventivnih higienskih ukrepov v smislu odstranitve odpadlega listja, kjer prezimujejo bube P. platani. Listje pograbimo jeseni, ne čakamo da vse listje odpade ampak grabimo vsaj dvakrat. Tako preprečimo raznašanje listja po oklici. Če je mogoče, kompostiramo listje tako, da ga prekrijemo z nekaj centimetrsko plastjo prsti. Izredno pomembni so tudi naravni sovražniki platanovega listnega zavrtača. Menijo, glede na prisotnost drugih vrst metuljev iz rodu Phyllonorycter v Evropi, da je kompleks naravnih sovražnikov (paraziti, parazitoidi, patogene glive itd.) že prisoten v naravi. Naravni sovražniki se razvijajo na škodljivcih ali v njih in skupaj z njim tudi prezimijo v odpadlem listju. Zavedati se je treba, da se z odstranjevanjem listja jeseni odstranjuje tudi koristne vrste.