Uvrščamo jo v družino gozdnih tekačev ali vitezovk (Lygaeidae) in red stenic (Heteroptera). Vrsta je toploljubna, njena prvotna razširjenost je zahodni Mediteran ter tropski in južni deli Afrike. Postaja invazivna vrsta, ki se v zadnjih desetih letih širi na sever, v območja, ki postajajo toplejša. Namnožitev O. lavaterae so zabeležili leta 1994/1996 v severni Španiji v urbanem okolju, leta 1997 poročajo o pojavu te vrste v parkih na Madžarskem, leta 1999 so jo našli na Slovaškem, v Avstriji so jo prvič opazili leta 2001, leta 2004 v Nemčiji, v jesenskem in zimskem obdobju 2004/2005 so zabeležili namnožitev rjave lipovka v Baslu v severni Švici. Pri nas so jo našli večkrat, leta 1988 v Novi Gorici, leta 1989 in 2007 na obali, leta 2001 se je množično pojavila v Brežicah in okolici, leta 2002 v Novem mestu, leta 2004 in 2005 v Grobljah pri Stahovici. Leta 2007 in 2008 je bila pogosto opažena v Ljubljani.

Je rastlinojeda in sesa sokove iz tanjše skorje poganjkov in listov različnih vrst lip (druž. Tiliaceae) in slezenovk (druž. Malvaceae). Zaradi najpogostejše gostiteljske rastline (lipe) in barve ima stenica slovensko ime rjava lipovka. Lipe dobro rastejo na globokih, svežih, rahlih in bogatih tleh na apnenčasti podlagi, so večinoma polsencovzdržne vrste, večina vrst prenese mraz in celinsko podnebje, dobro prenaša vročino in mestno okolje. Lipe pa pogosto poškodujejo veter, sneg in žled zaradi krhkega lesa.

Sesa v krošnjah na tanjših poganjkih, popkih in listih.

Velika je od 4 do 6 mm, ima ozko oprsje s temnim trikotnikom ter značilna krila, ki so tako kot pri vseh stenicah v prvi tretjini hitinizirana, barva kril prehaja iz rdečkaste v sivo srebrno. Ličinke zadnjih stadijev imajo rdečkast zadek in nepopolno razvita krila. Rdečkasti zadki stenic dajejo celotnim kolonijam rdečkasto barvo, konice kril odraslih stenic se srebrnkasto svetijo na soncu. Živijo v večjih kolonijah, ki so sestavljene večinoma iz ličink ali iz odraslih stenic. Menijo, da se zbirajo v gruče zaradi obrambe pred predatorji ali zaradi občutljivosti na toplotne razmere. V toplejših predelih Evrope razvije tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključi v 30-40 dneh.

O vplivu rjave lipovke na gostiteljske rastline je malo literaturnih podatkov, vendar o poškodbah ne poročajo. Pri nas zasledimo le zapis, da rjava lipovka povzroča deformacije in natrganine zaradi vbodov sesala na listih lipovca (Tilia cordata Mill.) v primorskem območju. V primeru ponavljajočih se, masovnih napadov sesanje stenic lahko povzroča izčrpavanje in hiranje gostiteljske rastline. Tak je bil primer hiranja in odmiranja lip v mestnem okolju v Domžalah, ki smo ga zasledili poleti leta 2008. V urbanem okolju je praviloma tipičen molestant, kar pomeni, da ne povzroča večjih poškodb na rastlinah, človeku pa je neprijetna, ker pri množičnem zbiranju v roje zaradi prezimovanja vzbuja večinoma neprijetne občutke in nekaterim se gnusijo ali se jih bojijo.

Poskuse zatiranja rjave lipovke s piretroidi (beta-ciflutrin, tralometrin, in deltametrin) in organofosfati (acefat, foksim, in malation) so izvajali v tujini, vendar zatiranje s kemičnimi sredstvi ne priporočajo, še posebej zato ne, ker se pojavlja predvsem v urbanem okolju.
Moteče kolonije lahko odstranimo mehansko (z močnim curkom vode ali enostavno s pometanjem velikih kolonij iz skorje), gruče stenic na tleh uničimo tako, da jih zmečkamo.
V novejših raziskavah uporabljajo določene snovi (ribosomske proteine, spermalne proteine idr.), ki vplivajo na razvoj jajčec v ovariolah samic, s katerimi skušajo ugotoviti učinkovite načine zmanjšanja gostote populacij O. lavaterae v urbanem okolju.