Uvrščamo jih v družino volnatih uši (Pemphigidae) in red enakokrilcev (Homoptera). Prva vrsta (Pemphigus bursarius) je znana v Evropi, severozahodni, jugozahodni in centralni Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji, severni in južni Afriki, severni in južni Ameriki, druga (Pemphigus spyrothecae) pa je pogosta v Evropi, severni Afriki, zahodni Sibiriji in je bila zanesena v zahodno Kanado. Na hranilnih rastlinah s sesanjem rastlinskih sokov izzoveta obe vrsti uši oblikovanje šišk (hipertrofij) na listnih pecljih topolov. V mestnih okoljih, npr. v Ljubljani, sta pogosti.

Topoli (Populus spp.), najpogosteje na črnem topolu (Populs nigra L. ter jagnedu P. nigra »Italica«). P. spyrothecae se pojavlja samo na topolih, P. bursarius pa še na drugih gostiteljih kot so vrste iz družine nebinovk (Asteraceae). Topoli najbolje rastejo na vlažnih, zračnih, aluvialnih in rahlih peščenih tleh, so svetloljubni do polsvetloljubni, včasih jih najdemo tudi na suhih in vročih rastiščih kot pionirje, so toploljubni a večinoma dobro prenašajo mraz. Zelo dobro prenašajo onesnažen zrak.

Listni peclji. P. bursarius oblikuje vrečki podobne šiške rumenkaste in pozneje, ko dozorijo rdečkaste barve, dolge so 8-15 mm in široke 6-8 mm, razvijejo se na eni strani listnega peclja blizu listne ploskve. Šiške se, po končanem razvoju uši v šiški, razprejo bočno. P. spyrothecae oblikuje zelene, rdečkaste ali rumenkaste, gladke šiške, ki nastanejo z zadebelitvijo, sploščitvijo in spiralnim zvijanjem listnega peclja. Listni pecelj je podaljšan, šiška je iz 2-3 obročev, dolga 10-12 mm.

Razvoj P. bursarius poteka na dveh hranilnih rastlinah (holocikličen razvoj). V šiškah so samice - uši temeljnice, ki so sivo zelenkaste barve, z rahlim voščenim poprhom. V času od maja do septembra, z vrhuncem od konec junija do julija, iz šišk izletijo krilati osebki (alate), ki so veliki 1,6-2,5 mm in te snujejo kolonije na koreninah nebinovk. Včasih se generacija samic vrača na topole v septembru ali oktobru, včasih pa prezimijo na koreninah sekundarnih gostiteljev.
Razvoj P. spyrothecae je bolj enostaven in se dogaja samo na topolih. Samice - uši temeljnice so svetlo sive, druga generacija se razvija v šiškah, krilate samice prilezejo iz razpoke šiške avgusta – novembra in se naprej razvijajo na skorji, kjer tvorijo spolno generacijo.

Obe vrsti uši na topolih se pogosto pojavljajo v mestnih okoljih v namnožitvah. Kvarijo estetski videz gostiteljskih rastlin. Listje topolov, ki so ga napadle uši in ima šiške, prezgodaj odpada.

Pomembno je redno in strokovno opravljati higienske ukrepe v mestnem okolju. Preventiven ukrep, ki zmanjšuje napade uši v naslednji vegetacijski sezoni je odstranjevanje ali kompostiranje listja. Klasični načini aplikacije insekticidov (škropljenje) so se izkazali kot neučinkoviti, saj so uši med razvojem dobro zavarovane v šiškah, prav tako je uporaba insekticidov v urbanem okolju neupravičena.