Gliva, ki razkraja les in je posebej pogosta na drevju v mestih. Spoznamo jo zelo lahko, saj polkrožni, mehki in mesnati trosnjaki navadno rastejo nanizani eden nad drugim kot police in so najprej živo rumeni ali oranžni, nato pa obledijo in postanejo beli. Barva in oblika trosnjakov sta zelo različni in pojavljajo se na številnih vrstah gostiteljskih dreves, zato menijo, da verjetno obstaja v Evropi več vrst lepoluknjičarjev, ki pa jih še niso opisali. Posamični trosnjaki so široki 15 do 40 cm, nanizani so lahko v višino do enega metra in skupaj lahko tehtajo več kilogramov. Spodnja stran klobuka je sestavljena iz kratkih cevk in glivo prištevajo v razred luknjčark (Polyporaceae) in v deblo prostotrosnic (Basidiomycota). Trosnjaki rastejo od julija do oktobra, največkrat na starih in mogočnih drevesih.

Pri nas gliva pogosto raste na navadni robiniji (Robinia pseudacacia L.), hrastih (Quercus spp.), češnji (Prunus avium L.) in vrbah (Salix spp.), redkeje pa na topolih (Populus spp.), javorih (Acer spp.), lipah (Tilia spp.), jesenih (Fraxinus spp.), divjem kostanju (Aesculus hippocastanum L.) in pravem kostanju (Castanea sativa Mill.). Sposobna je razgrajevati tudi les iglavcev in pri nas so jo ugotovili na macesnu (Larix decidua Miller) in tisi (Taxus baccata L.).

Deblo, veje, korenine.

Gliva okuži les skozi rane na skorji, skozi štrclje odžaganih ali odlomljenih vej. Razrašča se v lesu in ga razgrajuje tako, da postaja rjav, krhek in se drobi v kocke. Gliva povzroča rjavo trohnobo lesa, torej razgrajuje predvsem celulozo, lignin pa ostaja ne razgrajen Ne razrašča se v beljavi ampak v jedrovini živega drevesa, zato okužbo drevesa pogosto sploh ne opazimo vse do tedaj, ko zrastejo značilni trosnjaki. Takrat je razgrajen že obsežen volumen lesa debla in okuženo drevo se lahko podre že ob manjši obremenitvi zaradi vetra ali snega. Ker se gliva razrašča v jedrovini drevesa navadno ne vpliva na vitalnost drevesa, drevo prirašča normalno in le redkokdaj listje okuženega drevesa rumeni in je manjše kot običajno. Trosnjaki se navadno pojavijo na deblu pri tleh ali do višine nekaj metrov, torej tam, kjer je drevo najdebelejše.

V primerjavi z drugimi glivami, ki razkrajajo les živih dreves, žvepleni lepoluknjičar počasi razgrajuje les. Vendar okuženi les mnogo hitreje izgublja trdnost kot pa pri razgradnji z drugimi glivami. Les postane krhek in lomljiv, drevo postane nestabilno, zato je gliva posebej nevarna za drevje v mestih. Še posebej je nevarna zato, ker okuženo drevo včasih ne kaže nobenih znamenj okužbe, je pa že nevarno okolici.

Okužbo drevesa preprečimo tako, da ne povzročamo ran na skorji in odstranjujemo veje le takrat, ko je nujno. Posebej pazljivo ocenimo obseg poškodbe, obseg trohnobe debla in stabilnost drevesa takrat, ko na drevesu zrastejo trosnjaki. Pojav trosnjakov nakazuje obsežno trohnobo debla in nevarnost, da se bo drevo podrlo. Tako drevo odstranimo. V Ljubljani je pred več leti žvepleni lepoluknjičar okužil praktično vse robinije na Prešernovi cesti in zaradi tega so jih morali zamenjati z novimi. Tudi številne stare vrbe v Trnovskem pristanu so nedavno propadale predvsem zaradi okužbe s to glivo, razgrajevalko lesa.