Motnje hranjenja kljub pogosti fizični manifestaciji uvrščamo med duševne motnje, saj hrana postane središče človekovih misli, bojev in slabe vesti. Gre za pretiran nadzor ali izgubo nadzora nad lastnim hranjenjem, kar je pospremljeno z globokimi duševnimi in čustvenimi stiskami ter ne-sprejemanjem samega sebe. Motnje hranjenja v sodobnem svetu hitrega tempa in odtujenosti, kjer je vse bolj poudarjen videz, prihajajo do vse večjega izraza. Pojavljajo se v vseh slojih prebivalstva, z večanjem števila moških z motnjami hranjenja pa je vse bolj načeta ustaljena predstava, da naj bi bile tovrstne motnje razširjene predvsem med žensko populacijo. Tudi problematiko motenj hranjenja prepoznavamo kot enega pomembnih aspektov današnje družbe in zato redno sofinanciramo posebej na to tematiko vezane programe socialnega varstva.