Zdravje in socialno varstvo

Zdravje

Zdravje ljudi je celota, na katero vplivajo bivalno in delovno okolje ter biološki, socialni, ekonomski in družbeni dejavniki. Za učinkovito varovanje zdravja in boljšo kvaliteto življenja naših meščank in meščanov skrbijo javni zavodi in zasebniki ter različne nevladne organizacije, ki izvajajo programe varovanja zdravja.

Zakonsko zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost in jo kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije.

  • Osnovna zdravstvena dejavnost 
    Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana, ki je največji javni zdravstveni zavod na primarni ravni v državi. Javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti dopolnjujejo zasebni izvajalci s koncesijo.
  • Lekarniška dejavnost
    Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije. Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Lekarna Ljubljana, največjega lekarniškega zavoda v Sloveniji. 
  • Obvezno zdravstveno zavarovanje 
    Občina na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v MOL in tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOL, ki jim je bila ta pravica priznana z odločbo centrov za socialno delo na podlagi določil Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v postopkih .
    Prav tako na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju občina izvaja postopke prijave v zavarovanje tistih otrok z bivališčem v MOL, ki ne morejo biti zavarovani kot družinski člani preko svojih staršev oz. skrbnikov, ter zanje tudi plačuje prispevek za zavarovanje

Socialnovarstvene storitve in programi

Socialnovarstvene storitve in programi so namenjeni ljudem, ki se znajdejo v socialni stiski in posameznim ranljivim skupinam, ki potrebujejo določene oblike pomoči in podpore (bodisi materialno podporo, podporo v obliki svetovanj, v skrajnih primerih tudi možnost namestitve). Socialnovarstvene storitve v okviru mreže javne službe zagotavljajo javni zavodi in zasebni zavodi, ki za izvajanje dejavnosti pridobijo koncesijo, socialnovarstvene programe pa večinoma nevladne organizacije.

Javno službo s področja socialnega varstva v Ljubljani izvajajo Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ustanoviteljica MOL),  Zavod za socialno oskrbo Pristan (s koncesijo MOL za izvajanje storitve pomoč na domu), domovi za starejše občane, centri za socialno delo in varstveno delovni centri. Vrzeli mreže javne službe v Ljubljani uspešno dopolnjujejo socialnovarstveni programi, namenjeni najranljivejšim posameznicam, posameznikom in skupinam, ki jih izvajajo številne nevladne organizacije in nekateri javni zavodi, Mestna občina Ljubljana pa jih sofinancira preko rednih letnih javnih razpisov pod nazivom Ljubljana – zdravo mesto.

Doplačila oskrbnih stroškov v institucionalnem varstvu

Naloga MOL v skladu z Zakonom o socialnem varstvu je tudi zagotavljanje sredstev za kritje stroškov institucionalnega varstva oziroma stroškov oskrbe v zavodih za odrasle, to je v domovih za starejše in v posebnih socialnovarstvenih zavodih, kadar je upravičenec oziroma upravičenka ali drug zavezanec oziroma druga zavezanka, z odločbo pristojnega centra za socialno delo, delno ali v celoti oproščena/oproščen plačila teh stroškov. Vse potrebno lahko uredite na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika

Zakon o socialnem varstvu tudi določa, da občine financirajo plače oziroma nadomestila plač, vključno s prispevki, družinskih pomočnikov. Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pravice družinskega pomočnika se financirajo iz dodatka za tujo nego in pomoč oziroma iz dodatka za pomoč in postrežbo, s sredstvi invalidne osebe, ki potrebuje družinskega pomočnika in s sredstvi prispevka zavezank oziroma zavezancev. Kadar ta sredstva ne zadostujejo, je razliko dolžna doplačati občina in sicer na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni center za socialno delo. Vse potrebno lahko uredite na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Ljubljana - zdravo mesto

V MOL podpiramo razvoj dejavnosti ter programov socialnega varstva in varovanja zdravja, ki znatno prispevajo k boljšemu življenju v mestu, čeprav ne sodijo v javno službo ali v pristojnost lokalne skupnosti. Pomembno vlogo pri tem ima sofinanciranje aktivnosti nevladnih organizacij in javnih zavodov. Mestna občina Ljubljana namreč poleg zakonskih obveznosti sofinancira tudi izvajanje programov socialnega varstva in varovanja zdravja preko vsakoletnih javnih razpisov Ljubljana – zdravo mesto, ki jih izvajajo nevladne organizacije in javni zavodi. Pri izbiri programov upoštevamo potrebe ljudi in predloge izvajalskih organizacij, ki temeljijo na izkušnjah in razvojnih usmeritvah preventivnih zdravstvenih in socialno varstvenih dejavnosti in izhajamo iz sprejetih strategij MOL.

Koncesionarji v primarnem zdravstvu

Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Poleg Zdravstvenega doma Ljubljana opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v okviru mreže javne zdravstvene službe v MOL preko 100 koncesionarjev, ki delujejo na področju: splošne medicine, zobozdravstva odraslih, zobozdravstva otrok in mladine, pediatrije, ginekologije in porodništva, fizioterapije itd. Poleg Lekarne Ljubljana deluje v Ljubljani tudi 14 koncesionarjev na področju lekarniške dejavnosti.

Zagotavljanje denarnih pomoči

MOL na osnovi Odloka o denarni pomoči ter ob uporabi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, socialno šibkejšim občankam in občanom zagotavlja denarne pomoči. Do denarne pomoči iz proračuna MOL so upravičeni občani in občanke, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnim dohodkom ne dosegajo minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, pa tudi tisti, ki do 30 % presegajo minimalni dohodek.