Podpora in pomoč
Nasilja nad ženskami in otroki se v preteklosti ni zaznavalo kot družbeni, temveč predvsem kot zasebni in moralni problem. Šele v zadnjem desetletju se je razvilo večje število programov in projektov, v okviru katerih si prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja in vse bolj učinkovito odgovarjamo na potrebe žensk in otrok, ki so preživeli ali pa še preživljajo nasilje. V ta proces smo intenzivno vključeni tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer podpiramo številne preventivne akcije ter raznolike programe. Že vrsto let sofinanciramo programe namestitve za žrtve nasilja, ki omogočajo takojšen umik iz nasilnega okolja (krizni center, varne hiše in zatočišča; posebna varna hiša za aktivne uporabnice nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilja; posebna varna namestitev za žrtve trgovine z ljudmi), programe, ki nudijo osebno, telefonsko in spletno svetovanje ter skupine za samopomoč in podporne skupine.
Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami
Na Mestni občini Ljubljana vsako leto aktivno sodelujemo v kampanji ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, ki poteka od 25. novembra do 10. decembra. V letu 2022 smo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami posebno pozornost namenili ozaveščanju o zalezovanju žensk. Skupaj z Društvom za nenasilno komunikacijo smo pripravili TikTok kampanjo, katere cilj je ozaveščanje o zalezovanju in kako ravnati v takih primerih, s katero želimo doseči predvsem mlajšo populacijo. V omenjenem društvu so pripravili tudi podrobnejšo predstavitev te tematike, ki jo objavljamo v nadaljevanju.
Kaj je zalezovanje?
Zalezovanje označuje neželene, ponavljajoče vdore oz. vmešavanje ene osebe v življenje druge osebe. Zalezovanje je poznano pod pojmom »stalking«. Ko skušamo razumeti zalezovanje, se srečamo še s tremi izrazi: približevanje, opazovanje in zasledovanje. Večina približevanj med ljudmi je obojestransko želenih in ti niso del težave. Če pa oseba zavrne približevanje druge osebe, se mora ta umakniti. To pomeni, da je bil poskus približevanja zaključen. Gre za ravnanje, ki ni trajno in ni ponavljajoče. Če pa vkljub postavljeni meji nadaljujemo s približevanjem, gre za trajajoče, kontinuirano dejanje, kar je zalezovanje.
Ko žrtev storilcu pokaže, da stikov ne želi imeti oz. da jih ne želi ohraniti, storilec pa tega ne upošteva. postane približevanje zalezovanje.
Opazovanje pomeni, da je zalezovalec v bližini žrtve in jo opazuje. Žrtev se tega morda niti ne zaveda, zalezovalec pa si ne prizadeva navezati stike z žrtvijo. Na primer, opazovalec sedi v ali stoji pred hišo žrtve in jo opazuje ali pa žrtev opazuje s pomočjo raznih tehničnih sredstev.
Zasledovanje je oblika neposrednega fizičnega zalezovanja. Storilec osebo čaka na točno določenih krajih, kjer se žrtev po pričakovanju zasledovalca nahaja, udeležuje se enakih dogodkov, žrtev fizično spremlja.
Z zalezovanjem se storilec žrtvi približa, prestopa njene meje, jo stalno opominja, da je prisoten in da je prepuščena njemu, ter jo tako omejuje in nadzira. K zalezovanju lahko pritegne tudi druge ljudi, npr. otroke, ki pridobivajo informacije o mami in jih predajajo očetu, sorodnike, znance, detektiva, včasih za zalezovanje komu plačajo. Zgodi se tudi, da je v zalezovanje žrtve vključenih več oseb hkrati.
Načinov zalezovanja je več. Lahko gre za fizično zasledovanje ali vsiljevanje, ko se storilec pojavlja na mestih, kjer se giblje žrtev. To je lahko v okolici njenega doma, delovnega mesta in drugih krajev, kamor zahaja (park, fitnes center, lokal, fakulteta …). Nekateri povzročitelji nasilja opazujejo ali zalezujejo žrtev iz svojega avtomobila, vozijo za njenim vozilom ali ob njem, ustavljajo njeno vozilo ali celo skušajo njen avto izriniti s ceste. Zalezovanje in nadzorovanje potekata tudi prek informacijsko komunikacijske tehnologije - telefonski klici, telefonska sporočila in druga sporočila ali objave na družbenih omrežjih. Zalezovalec lahko znake o svoji prisotnosti pušča pred vrati doma žrtve, za brisalci avtomobila, v poštnem nabiralniku. Včasih pustijo sporočilo, darilo, rože, včasih poškodujejo fasado, nabiralnik, avtomobil … Lahko tudi pričnejo z nadlegovanje žrtvinih sorodnikov, prijateljev, sodelavcev.
Kdo zalezuje in zakaj?
Razlogov in motivov za zalezovanje je veliko, zato strokovnjaki_nje, ki preučujejo zalezovanje, delijo zalezovalce v različne tipe: glede na predhodni odnos z žrtvijo, glede na motiv začetka in nadaljevanja z zalezovanjem ter glede na to, ali storilec kaže znake duševne bolezni ali osebnostne motnje. Razumevanje različnih motivacij za zalezovanje, lahko pomaga pri razvoju bolj učinkovitih načinov obravnave zalezovalcev ter pri oceni tveganja za fizično nasilje zalezovalca nad žrtvijo.
Najpogosteje zalezujejo partnerji, možje, nekdanji partnerji, zavrnjeni partnerji, včasih pa tudi znanci, sodelavci in neznanci. Včasih zalezujejo tudi ženske.
Nekdanji partnerji oz. partnerji, ki so bili zavrnjeni, so najpogostejši zalezovalci. Njihov motiv je bodisi želja po ponovni vzpostavitvi odnosa, bodisi želja po maščevanju zaradi prekinitve odnosa ali oboje hkrati. Izkušnje kažejo, da so eni najbolj vztrajnih in vsiljivih zalezovalcev. Zalezovanje je za njih način nadaljevanja odnosa, v katerega so ujeti, kljub močni jezi, ki jo čutijo do »ljubljene osebe«. V času odnosa in po zaključku tega so ponavadi povzročali tudi druge oblike nasilja. Za del zalezovalcev so značilne tudi odvisnostne, narcistične in paranoidne osebnostne poteze in/ali zloraba substanc.
Nekateri zalezujejo, ker iščejo intimnost. Lahko je to znanec, bežen znanec ali neznanec, ki je imel prej le bežen odnos z žrtvijo ali pa odnosa sploh ni bilo. Praviloma je zalezovalec brez socialne mreže in osamljen. Cilj zalezovanja je vzpostavitev odnosa z osebo, ki je objekt njegove naklonjenosti, zaželenosti ali za katero je prepričan, da ga ljubi. Nekateri posamezniki so nesposobni na primeren način vzpostaviti odnos, nekateri pa lahko trpijo za duševno motnjo in so trdno prepričani, da odnos med njimi in žrtvijo bodisi že obstaja ali pa je nekako usojen, da morajo žrtvi samo dovolj dobro pokazati, da so pravi zanjo. V pristopih k žrtvam so zelo vztrajni. Verjamejo, da se bo žrtev vanje zaljubila, če se bodo resnično potrudili. Pri dolgotrajnejšem (neuspešnem) zalezovanju obstaja verjetnost stopnjevanja nasilja.
Motiv zalezovalcev, ki neuspešno poskušajo vzpostaviti odnos, je prisiliti žrtev k vzpostavitvi intimnega, bližnjega odnosa. Zalezovalec na eni strani ni sposoben vzpostaviti odnosa, po drugi strani noče sprejeti zavrnitve. Možno je, da hkrati zalezuje več oseb ali pa si po neuspehu z eno žrtvijo hitro poišče drugo. Zalezovalec lahko stopnjuje nasilje, ko se žrtev upira.
Nekateri ljudje zalezujejo znano ali neznano osebo zaradi maščevanja, ker doživljajo, da jih je žrtev razžalila, jim storila krivico, jim škodovala, ne glede na to, ali je to res ali ne. Motivira jih želja, da žrtev prestrašijo in ji povzročijo stisko. Zalezovalec sebe dojema kot žrtev, ki se mora braniti pred tistim, ki mu je povzročil krivico in je prepričan, da je njegovo vedenje upravičeno. Storilci žrtve dojemajo kot osebe, ki so jih v preteklosti nadlegovale in poniževale. Izbira žrtve je lahko tudi bolj ali manj slučajna. Včasih postane zalezovalec nasilen tudi na druge načine. Ti zalezovalci imajo lahko paranoidno osebnostno motnjo, shizofrenijo ali blodnjavo motnjo.
Nekateri neznanci zalezujejo žrtev zato, da bi jo spolno napadli. Njihov cilj je spolni napad in žrtev se večinoma ne zaveda, da je zalezovana. Zalezovalec je spolno obseden z žrtvijo. Šele na koncu zalezovanja storilec postane fizično ali spolno nasilen. Ta tip zalezovalca je redek, storilec pa je praktično vselej moški. Zanje so značilne težave s samopodobo, motenost v socialnih ter spolnih odnosih.
Katere so posledice zalezovanja?
Zalezovanje ima na osebe, ki ga doživljajo, različne psihosocialne posledice, lahko pa je povzroči tudi ekonomsko škodo. Med najpogostejšimi posledicami so tako vpliv na duševno zdravje, simptomi anksioznosti (tresenje, razdražljivost, povečana odzivnost na dražljaje, napadi panike, zaskrbljenost, paranoičnost, depresija …). Žrtve zaradi nenehnih telefonskih klicev ali nočnih mor o zalezovalcu trpijo za kronično motnjo spanja. Zalezovanje lahko privede tudi do posttravmatske stresne motnje oz. sindroma travme zalezovanja. Včasih žrtve doživljajo tako stisko, da se pojavijo tudi samomorilne misli.
Fizične posledice, s katerimi se srečujejo žrtve zalezovanja, so pogosti glavoboli, utrujenost, motnje hranjenja, občutki slabosti, prebavne motnje in sprememba telesne teže.
Zaradi izkušenj zalezovanja postanejo žrtve sumničave in zelo previdne v odnosih z okolico v vsakem trenutku dneva. Veliko žrtev zaradi strahu pred ponovnim stikom z zalezovalcem ali zaradi želje po zaščiti svojih bližnjih pred zalezovalcem omeji svoje socialno življenje. Opustijo obiskovanje dejavnostih, prenehajo s šolanjem ali z zaposlitvijo. Izogibajo se določenih krajev, ne srečujejo se več s sorodniki, prijatelji in znanci. Pogosto naletijo tudi na nerazumevajoč odziv socialne mreže, kar lahko še poglobi njihovo stisko in še dodatno prispeva k temu, da se osamijo. Z namenom zaščite in povečanja varnosti se žrtve pogosto odločijo za namestitev dodatne varovalne opreme (videonadzor, varnostne ključavnice, dodatna osvetlitev itd.), pogosto menjajo svoje kontaktne podatke (telefonska številka, elektronski naslov), zamenjajo priimek, avtomobil, spremenijo videz, se preselijo na drugo lokacijo. To poleg ostalih bremen prinese tudi dodatne finančne stroške.
Kako se zaščitimo ob zalezovanju?
Če le lahko, zalezovalcu jasno povemo ali pa napišemo, da odnosa in srečevanj nočemo. Prosimo druge ljudi, da zalezovalcu povejo isto. Sporočilo ponovimo večkrat.
Pišemo dnevnik dogodkov. Če to lahko naredimo na varen način, posnamemo fotografijo ali video posnetek zalezovanja in vse to shranimo z drugimi morebitnimi dokazili.
Osebe, ob katerih se počutimo dovolj varne, prosimo za podporo in spremstvo.
Da bi povečale svojo varnost poskušamo spremeniti nekatere ustaljene vzorce vedenja (odnašanje smeti, prevoz v službo, sprehodi …).
Z ljudmi iz svoje socialne mreže se dogovorimo, da grejo z nami na sprehod, v trgovino …
Spremenimo običajne poti, smo previdnejše pri izstopanju in vstopanju v dom ali službene prostore.
V javnosti se zadržujemo, kjer je več ljudi.
Spremenimo gesla in ponastavimo nastavitve na mobilnih telefonih, menjamo telefonsko številko in elektronski naslov, se odjavimo na socialnih omrežjih ali blokiramo zalezovalca.
Podamo prijavo na policiji, tja nas lahko spremlja podporna oseba, ki jo sami izberemo.
Sodišče zaprosimo za prepoved približevanja, če gre za zalezovanje s strani (bivšega) družinskega člana.
Priporočljivo je, da si uredimo hiter dostop do telefonske številke policije za primere morebitnih ponovnih srečanj s povzročiteljem_ico.
Vse navedeno so le priporočila, ki jih seveda niste dolžni upoštevati, nekaterim žrtvam pa vseeno pomagajo. Nikakor pa to ne pomeni, da ste soodgovorni za zalezovanje, če priporočilom ne sledite. Zalezovanje je vedno izključna odgovornost osebe, ki zalezuje.
Kako je zalezovanje pravno prepovedano in sankcionirano?
Zalezovanje je kot oblika nasilja opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini - ZPND (od leta 2016), in v Kazenskem zakonik – KZ-1 (od leta 2015), kjer je določeno, da je zalezovanje uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog. Če tovrstno obliko nasilja izvaja družinski član, je sodišču mogoče predlagati izrek ukrepa prepovedi približevanja skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini. Družinski člani po tem zakonu so tudi osebe v partnerskem razmerju ne glede na to ali živijo v skupnem gospodinjstvu, torej tudi le "fant in punca". Zakon o preprečevanju nasilja v družini šteje, da so družinski člani tudi, če je razmerje ali skupnost prenehala - torej tudi nekdanji fant, punca, mož, žena ... Lahko pa bo prepoved približevanja izrekla že policija po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
Smiselno je, da se žrtev v primeru zalezovanja obrne na policijo, po potrebi tudi na center za socialno delo ali nevladne organizacije, ki delujejo na področju nasilja, ter tako sproži ustrezen odziv pristojnih institucij na zalezovanje.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini v osmem odstavku 3. člena opredeljuje zalezovanje kot naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Zakonodajalec je leta 2015 v KZ-1 uvrstil nov člen, in sicer člen 134.a, zalezovanje. Kaznivo dejanje izvrši oseba, ki žrtev pozna ali ne. S kaznivim dejanjem po 134.a členu KZ-1 je zakonodajalec želel zavarovati osebne dobrine, zasebnost posameznika in pa tudi pravico do svobodnega gibanja in osebnega dostojanstva. Zalezovana oseba ne izkaže volje oziroma ne soglaša z zalezovanjem, zato se z opisanimi ravnanji posega v njene pravice.
Kazenski zakonik v 134. a členu določa:
(1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
Katera so razširjena, a netočna prepričanja o zalezovanju?
Človek te zalezuje, ker te ima rad ali ker si mu všeč, torej je zalezovanje znak ljubezni.
Zalezovanje je strašljivo in zoprno, ni pa nevarno.
Zalezovanje ni nezakonito, vsak ima pravico slediti drugim ljudem.
Zalezovanje ni nasilje, gre samo za to, da se zalezovalci ali zalezovalke težje sprijaznijo, da nočeš biti več v odnosu z njimi.
Zalezovalca ali zalezovalko je najbolje ignorirati. Prej ali slej bo odnehal_a.
Zalezovalcu ali zalezovalki moraš samo jasno reči, naj neha, ali pa ga malo prestrašiti, da mu bo jasno in bo dojel, pa bo odnehal.
Če izbrišeš svoje profile iz socialnih medijev, s tem onemogočiš zalezovalca. Če jih nočeš izbrisati, je to pač tvoj problem.
Najbolje je, da se odseliš ali spremeniš svoj urnik, tako da te zalezovalec ali zalezovalka ne bo več našel_a tam, kjer te je navajen_a najti.
Če zalezovalec ne grozi, ni nevaren.
Zalezovalci so čudni, osamljeni ljudje s slabimi socialnimi veščinami.
Namesto zaključka: Vsi smo vsaj malo čudni in kdaj tudi osamljeni. Kakršne koli so naše trenutne socialne veščine, mora biti vsakemu jasno, da zalezovanja ne smemo povzročati sami ali ga spregledati pri drugih. Tudi preprečevanje in ustavljanje zalezovanja je delovanje proti nasilju nad ženskami.