Župančičevo nagrado za življensko delo je v letu 2006 prejel

Pisatelj Vladimir Kavčič

Pisatelj pričevanjsko-eksistencialne književnosti Vladimir Kavčič je v slovenskem literarnem prostoru navzoč že polnih petdeset let. Zvrstno njegov književni opus zaobsega romane, novele, avtobiografske pripovedi za otroke, dramo in eseje, slogovno pa jo opredeljuje psihološki realizem, ki se ponekod prepleta z asociativnim tokom zavesti in notranjim monologom ter kafkovsko alegoričnostjo, medtem ko vse njegove pisateljske umetnine temeljno zaznamujejo tragična preizkušnja druge svetovne vojne in dramatične družbene spremembe v povojnih desetletjih.

Zadnji roman Prihodnost, ki je ni bilo nosi v sebi jedro izhodiščnega sporočila o človeški razdvojenosti in negotovosti, hkrati pa tudi prvinsko voljo po preživetju in besednem ustvarjanju. Roman pripoveduje o dveh močno zaznamovanih časih: o bolečem vojnem otroštvu z močnimi čustvenimi ranami in o prvih povojnih letih v protagonistovem spoznavanju Ljubljane in njenih usod. Prihodnost, ki je ni bilo s povsem novo kompozicijsko razsežnostjo dopolnjuje umetnikovo razvojno pot in ohranja tudi njegovo izrazito etično sporočilo, Ljubljana pa s tem vélikim romanom oživlja svojo polpreteklost v novih obrazih pretresljivih življenjskih usod.

Župančičevo nagrado za delo v letu 2006 je prejel

Mednarodni festival Druga godba

Mednarodni festival Druga godba že dve desetletji prinaša v našo prestolnico multikulturnost, saj je sinonim za drugačno, nekomercialno, žanrsko raznoliko, predvsem etno obarvano glasbo z vseh koncev sveta. Pri izvajalcih tega priljubljenega festivala ne gre za posebno zveneča imena, ampak za glasbenike, ki prinašajo tradicionalne glasbene tokove določene pokrajine, regije, ljudstva, pa tudi žanre, ki so pri nas povsem neznani, in za izvirne inštrumente, ki so navadno tudi ročno izdelani.

Gre za izvajalce, ki glasbo čutijo v genih in imajo ritem v krvi, praviloma niso akademsko izobraženi, a so glasbi predani z dušo in srcem, obvladajo improvizacijo in uživajo, če njihovo razdajanje oplaja občinstvo. Festival Druga godba daje priložnost tudi izvirnim slovenskim zasedbam in s svojo izvirno konceptualno zasnovo opravlja izjemno glasbeno poslanstvo v Ljubljani, Sloveniji in mednarodnem glasbenem prostoru.

Dramska in filmska igralka Damjana Černe

Dramska in filmska igralka Damjana Černe je ena najvidnejših odrskih umetnic srednje generacije in ena od protagonistk tistih legendarnih predstav Slovenskega mladinskega gledališča, ki so to gledališče s številnimi gostovanji in deležem njenih izjemnih vlog ponesle v mednarodni gledališki prostor. Njena popolna predanost odrskemu ustvarjanju išče zmeraj novih izraznih oblik tudi v neinstitucionalnih projektih, med katerimi v preteklem letu izstopa avtorska stvaritev novega igralskega prostora v vlogi Orlanda, ki ga je sooblikovala s predstavo Gon.

Izvirno in umetniško prepričljivo je raziskovala nove možnosti osebnega odrskega izraza tudi v vseh drugih dramskih vlogah pretekle gledališke sezone, posebej pa še v vlogi Agave v mednarodnem projektu skupine Skysma Pogon. Njena prežarjena igralska prezenca pomeni slovenskemu gledališču in Ljubljani dragocen človeški vzor predanosti celostnega igralskega instrumenta razumevanju vsega človeškega in navdihnjene invencije v prikazovanju vlog življenjske igre.

Klasik slovenske umetnostne zgodovine prof. dr. Miček Komelj

Slovenska umetnostna zgodovina ima po Izidorju Cankarju, Vojeslavu Moletu in Emilijanu Cevcu v Milčku Komelju umetnostnega zgodovinarja erudita, ki vstopa v umetnine kot njihov pesniški interpret in jih z ljubiteljskim žarom približuje stanovski strokovni in laični javnosti. Tudi zato ga je pokojni grafik svetovnega slovesa in legendarni likovni pedagog prof. Marjan Pogačnik, prav tako umetnostni zgodovinar, povabil, da na podlagi njegovih fragmentarnih pripovedi ubesedi njegovo življenjsko oporoko.

Tako je v kongenialnem srečanju obeh sogovornikov nastala edinstvena romaneskno-dokumentarno-pričevanjska monografija Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost, v kateri živi Ljubljana od začetka 30. let preteklega stoletja do danes s tistimi umetniškimi protagonisti in njihovimi slikovitimi življenjskimi usodami, ki jo umeščajo med enakovredna evropska ter svetovna kulturna in umetniška središča, predvsem pa v samo osrčje slovenstva.