Župančičevo nagrado za življenjsko delo v letu 2007 je prejela

akademska slikarka, likovna pedagoginja in ugledna javna osebnost Alenka Gerlovič

Akademska slikarka Alenka Gerlovič je tudi v svoji častitljivi življenjski dobi ustvarjalno nadvse živa: brez predaha slika barvno prežarjene obraze narave vseh letnih časov v likovno zahtevni tehniki akvarela, ki jih je lani razstavila na pregledni razstavi. Njena zavzeta duhovna navzočnost pa se kaže v nepretrganem pokončnem publicističnem oglašanju v zvezi z družbenimi, okoljskimi in stanovskimi vprašanji, v živahni korespondenci in druženjih s pomembnimi sodobniki doma in v tujini in živem spremljanju sodobne umetnosti vseh zvrsti. Svoje avtobiografske zapise je umetnica strnila in dopolnila v najnovejši knjigi Okruški mojega življenja.

Tudi vrhovi njenega umetniškega dela so posvečeni monumentalnim prikazom narave v vsej njeni povzdignjeni lepoti. Velika platna čistih, strogo organiziranih in harmoničnih krajin je ustvarila v inovativnih likovnih tehnikah in z najboljšimi obogatila stalno zbirko Posavskega muzeja v Brežicah. Njene slikarske začetke s partizansko grafiko in ilustracijo hrani Muzej novejše zgodovine, cikel njenih odličnih makedonskih risb pa Etnografski muzej. V partizanih je Alenka Gerlovič organizirala tudi lutkovno gledališče, za katerega je napisala in režirala lutkovno igro in pozneje o njem napisala knjigo.

Pomemben del svojega življenja pa je umetnica posvetila likovni pedagogiki, kjer je bila pionirka tako v načinu poučevanja kot teoretični publicistiki in tako v rodove svojih učencev vsadila smisel za doživljanje likovne umetnosti in v nekaterih zanetila ustvarjalni impulz. Ob tem je zasnovala likovnopedagoško zbirko, ki je shranjena v Miklovi hiši v Ribnici.

Akademska slikarka Alenka Gerlovič je nepogrešljiva in neponovljiva umetniška in človeška osebnost Ljubljane in slovenstva 20. stoletja, zato se ji Ljubljana spoštljivo poklanja z Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

Župančičevo nagrado za dosežke na področju kulture so v letu 2007 prejeli

dramska in filmska igralki Polona Juh

Prvakinja ljubljanske Drame Polona Juh, ki je enako iskana v slovenskem gledališču kot v domačem filmu, je v pretekli sezoni na odru matičnega gledališča ustvarila kar štiri povsem raznorodne odrske portrete: Tolstojevo Ano Karenino v režiji Dušana Jovanovića, Psihoterapevtko iz Zupančičevega Razreda v režiji Mileta Koruna, Schimmelpfennigovo Žensko od prej v režiji Martina Čičvaka in Dorino iz Molièrovega Tartuffa v režiji Dušana Jovanovića. Kot mojstrica odrskih preobrazb je za vsako upodobljenko našla svojo osebnostno senzibiliteto v celotnem razponu odrskih izrazil od gibanja, mimike, geste, glasovne lege do žlahtnih dikcijskih označevalcev.

Njena izvirna posebnost in umetniška zasluga pa je, da je z njimi dosegla ne le katarzične vrhunce odrskih trenutkov lastnih vlog, marveč hkrati tudi konceptualno osmislila sporočilo uprizoritev v celoti. Tako se ob igralkini bogati žetvi lanske gledališke sezone uglednim nagradam, kot so med drugimi nagrada Prešernovega sklada, Severjeva nagrada in Zlati lovorov venec, z vso zaslužnostjo pridružuje tudi Župančičeva nagrada, ki jo Ljubljana podeljuje za najopaznejše dosežke na področju kulture v preteklem letu.

baletna plesalka Ana Klašnja

Baletna plesalka Ana Klašnja je v pretekli sezoni na odru ljubljanske Opere in baleta neponovljivo zasijala v vlogi Julije v baletu Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in v koreografiji madžarskega koreografa Yourija Vàmosa. Umetnica je že v letu 2004 z vlogo Klare v Hrestaču – Božični zgodbi, za katero je bila nagrajena s stanovskim priznanjem Lydie Wisiak, dozorela v plesalko naslovnih vlog. Njeno s suvereno plesno tehniko in čustveno čarobnostjo izplesano Julijo baletnemu spominu ohranja posnetek Televizije Slovenija. Umetnica v tej vlogi žari v dotiku ljubezenskega plamena, ko se prvič in večnostno usodno dotakne otroško radožive duše in se spreminja v sublimno odrsko umetnino, ki je redka dragocenost v opusih posameznih baletnih ustvarjalcev.

V kratkem ustvarjalnem veku plesanja na baletnem odru si ožarjena Julija Ane Klašnja, kot bi njeno umetniško prepričljivost poimenoval mojster slovenskega in svetovnega baleta Pino Mlakar, z največjim spoštovanjem zasluži Župančičevo nagrado Ljubljane, kjer je v pretekli in tekoči sezoni v živo navduševala svoje občudujoče občinstvo.

pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic

Sodobna Ljubljana je v pisatelju Andreju E. Skubicu dobila svojega prvovrstnega portretista, saj je dogajalni in duhovni prostor vseh njegovih dosedanjih romanov: Grenkega medu, Fužinskega bluza, katerega dramatizacija je bila uprizorjena v ljubljanski Drami, Norišnice in zadnjega Popkorna, ki je bil kot najboljši roman iz sodobnega življenja nagrajen na natečaju Cankarjeve založbe in je pravkar nominiran za nagrado kresnik.

Gre za prikaz generacije, ki v času turbokapitalizma zapoznelo in brezupno išče svojo socialno varnost in prostor pod soncem. Pri tem je prepričljiva izrazna moč precizno ustvarjenega literarnega jezika - katerega mojstrstvo je bilo v avtorjevi prevodni književnosti letos nagrajeno s Sovretovo nagrado - tisti vzgon pisateljevega navdiha, ki njegovim junakom podeljuje človeško dostojanstvo in jih kljub okoliščinam vodi neznanim življenjskim možnostim nasproti.

Roman ima, kot deloma tudi že prejšnji, s svojo izvirno ubeseditveno fakturo opazno mesto v sodobni slovenski prozi: živa ljubljanska pogovorna slovenščina je v romaneskni pripovedi povzdignjena na raven visokega literarnega jezika, s katerim umetnik občutljivo izrazi vsa kompleksna eksistencialna stanja svojih junakov in jih s tem duhovno osvobaja. V Popkornu je ta književna pisava tako umetniško dognana, da jo letna Župančičeva nagrada želi počastiti kot izvirno literarno govorico sodobne Ljubljane.