Župančičevo nagrado za življenjsko delo prejme
baletna umetnica, pedagoginja, stanovska organizatorka in publicistka Lidiji Sotlar
Karizmatična baletna umetnica Lidija Sotlar, na začetku svoje poklicne umetniške poti Lidija Lipovž, je v 25 letih svojega odrskega ustvarjanja upodobila 80 likov najširšega izraznega razpona – od prvega nastopa v Vragu na vasi do poslovilne Julije v Romeu in Juliji – in v vse položila stremljenje svoje in univerzalno človeške duše po popolnosti, kot ga lahko v harmoničnem sozvočju duha in telesa najbolj živo, najbolj krhko in do kraja predano samodisciplinirano izrazi prav plesno-baletna umetnost. Ta ustvarjalno prekipevajoč čas odrske baletne umetnosti Lidije Sotlar je v vsem sijaju zaznamoval slovensko baletno umetnost druge polovice 20. stoletja tako z nastopi v matični operno-baletni hiši kot na številnih gostovanjih po tedanji domovini Jugoslaviji in Evropi, ki so soustvarjali odličen mednarodni sloves slovenskega baleta. Prav posebno doživetje pa so baletne umetnine Lidije Sotlar pomenile za vselej polne dvorane navdušenega ljubljanskega baletnega občinstva, ki so umetnici prinašale tudi poglobljene in naklonjene kritiške ocene tako domačih kot tujih baletnih kritikov.
V zgodnjem otroštvu prebujena ljubezen do baleta, temeljita baletna in splošna izobrazba, ki jo je umetnica pridobila z diplomo na baletni umetniški šoli in s številnimi izpopolnjevanji doma in v tujini ter ob najznamenitejših domačih in tujih koreografih in soplesalcih, življenjskem sopotništvu z odličnim gledališkim in filmskih igralcem Bertom Sotlarjem, še posebej pa njena svetla človeška osebnost so jo po slovesu z baletnega odra vodili k ustanovitvi Baletne skupine Lidije Sotlar, v kateri so se pod njenim mentorstvom kalili vodilni baletni umetniki in s katerimi je približevala baletno umetnost številnim krajem v Sloveniji, Jugoslaviji in Italiji. Umetnica je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi ustanovila tudi Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov, prav tako pa je tudi dejavna članica Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Poseben prispevek k zgodovini slovenskega baleta, deloma pa tudi gledališča in filma, pomeni tudi njeno avtobiografsko delo Spomini balerine, v katerem ob vsem dragocenem podatkovnem gradivu zažari predvsem tista srečna in zmagovita osebnost, s katero umetnica nadaljuje svojo plesno pot in še naprej navdihuje kot mojstrica nesmrtnega plesa življenja. Ob redu dela s srebrnim vencem, nagradi Društva baletnih umetnikov za življenjsko delo, častnem znaku svobode Republike Slovenije, plaketi glavnega mesta Ljubljane se želimo z Župančičevo nagrado za življenjsko delo veliki umetnici Lidiji Sotlar hvaležno pokloniti za vse njeno dosedanje bogato delo ne le v imenu Mestne občine Ljubljana, ampak tudi v imenu vseh tistih ljubiteljev baletne umetnosti, ki jo nezaustavljivo v gibanju za vselej nosijo v svojih srcih.
Župančičevo nagrado za leto 2008 prejme
umetniški fotograf Boris Gaberščik
Boris Gaberščik se je kot eden od najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih fotografov spomladi predstavil v Mestni galeriji Ljubljana s pregledno razstavo svojega umetniškega ustvarjanja zadnjih desetih let. Njegovemu filozofsko liričnemu opusu, motivno usmerjenemu v prvi vrsti na ateljejsko ustvarjena tihožitja in redkejše podobe krajine, naklonjeno pritrjujejo poglobljene analitične ocene likovnih kritikov, ki cenijo njegovo formalno natančnost, spoštovanje in negovanje žlahtnega izročila tehničnih fotografskih postopkov in avtentičnega tehnološkega eksperimentiranja, ki Gaberščikove fotografije opredeljuje tudi kot unikatne ročno izdelane umetnine, ob tem pa tudi kot izvirne motivne sogovornice z umetninami svetovne fotografske klasike.
Temeljito poznavanje fotografskega medija umetnika druži s številnimi slikarji in kiparji, katerih monografski ali kataloški prikazi so ujeti prav z njegovim tenkočutnim svetlobnim zapisom. Tudi nepoznavalske ljubitelje pa nagovarja čustvena sugestivnost magično osvetljenih predmetov ali zabrisanih krajin, ki skupaj z literarnimi naslovi podob ustvarjajo Gaberščikove filozofske metafore o skrivnostnem bivanju vsega, kar obstaja, in se iz vidnega sveta seli v duhovni svet in z duhovno svetlobo nazaj pred oči upesnjevalca sveta med časom in nadčasovno resničnostjo.
Ob dosedanjih priznanjih za umetniško delo se Ljubljana fotografskim umetninam Borisa Gaberščika, katerega številna dela so uvrščena v ugledne fotografske zbirke doma in v tujini, poklanja z Župančičevo nagrado za izvrsten umetniški dogodek preteklega leta, v katerem se je s prikazom umetniške delavnice zadnjih desetih let predstavil kot redek in povsem samosvoj mojster slovenske umetniške fotografije.
dirigentka, predavateljica in mentorica Urša Lah
Glasbeno pedagoginjo, pevko, dirigentko-zborovodkinjo Uršo Lah odlikujejo vrhunski umetniški izraz, drzno zastavljen in programsko zaokrožen repertoar, v katerega vključuje krstne izvedbe in redko izvajana dela slovenske in svetovne zborovske literature, pri čemer je z umetniškim vodenjem Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič z natančnim študijskim pristopom dosegla tehnično dognane in umetniško zrele interpretacije tudi najbolj kompleksnih in zahtevnih zborovskih skladb.
V zadnjem letu je tako slovenskemu zborovskemu petju prinesla svetovno slavo, svojo umetniško pot pa okronala z naslovom najboljše dirigentke maja 2007, ko je osvojila tudi veliko nagrado Varne in prvo mesto v kategoriji mešanih zborov. Na 46. mednarodnem zborovskem tekmovanju C. A. Seghizzi v italijanski Gorici je z Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič dosegla prvo mesto v kategoriji sakralno večzborje in veliko nagrado Basilica di Aquilea, drugo mesto v kategoriji zgodovinski prerez in tematski programi ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo sakralne glasbe. Največje priznanje doslej pa je prejela marca letos, ko je s tem zborom zmagala na finalnem tekmovanju za veliko nagrado Evrope za zborovsko petje 2008 v madžarskem Debrecenu, kamor se je mogoče uvrstiti po tako strogih izbirnih načelih, da takega uspeha v življenjski umetniški karieri skorajda ni mogoče ponoviti.
Ljubljanska pevska zbora, ki jima dirigentka Urša Lah poklanja vse svoje bogato umetniško znanje in ves svoj prosti čas, tako umetniški ugled prestolnice Ljubljane in države Slovenije uveljavljata v mednarodni prostor, zato umetnici in mojstrski pedagoginji Ljubljana zasluženo poklanja Župančičevo nagrado za izjemne dosežke v preteklem letu.
filmski režiser in scenarist Damjan Kozole
Ljubljana ima v Damjanu Kozoletu, filmskem režiserju svetovnega ugleda, katerega filmi so bili uvrščeni na več kot sto svetovnih filmskih festivalov, prejeli 20 nagrad in doživeli nadpovprečen obisk tudi v domačih kinematografih, rojenega filmskega umetnika, ki s svojimi filmi postavlja spomenik mestu in njegovim ljudem v času t. i. tranzicije, polne življenjskih stisk in omejitev. To še posebej velja za oba filma, ki ju je umetnik posnel v zadnjem letu: Poštar in Za vedno.
Oba filma sta nastala z nizkimi proračunskimi sredstvi, kakor jih slovenski kinematografiji odmerja kulturna politika zadnjih let, a ju to v ničemer ne omejuje, da se ne bi polno izrazila v svojem žanru: Poštar z dokumentarno pristnostjo upodobljenega realnega lika, ki s prestavitvijo v filmsko resničnost filozofsko odslika svoj simbolični poklic in čas družbene utesnjenosti, Za vedno pa s precizno psihološko študijo kompleksnega partnerskega razmerja, ki ga usodno določajo in vodijo v nasilnost odrinjene osebne travme, gledalca pa se dotaknejo z intenzivno igralsko prezenco obeh junakov. Film je bil januarja prikazan na filmskem festivalu v Rotterdamu, kamor se uvrstijo filmi z izrazitimi avtorskimi poetikami.
Ljubljana Damjanu Kozoletu podeljuje Župančičevo nagrado za oba zadnja ljubljanska filma, ki s svojo umetniško prodornostjo prispevata k prepoznavnosti slovenske prestolnice in države Slovenije v svetu, pa tudi kot poklon njegovi umetnosti, ki želi biti obenem spodbuda za njegove prihodnje prepričljive filmske upodobitve Ljubljane in življenja v njej.