Župančičevo nagrado za življenjsko delo prejme

slikarka pravljičarka Jelka Reichman

Mestna občina Ljubljana si šteje v posebno čast, da letošnjo Župančičevo nagrado za življenjsko delo izroča v roke tako iskreno in široko srčno priljubljeni umetnici, kot je slikarka pravljičarka Jelka Reichman. Njene čarobne otroške ilustracije, ki jih slikarka Slovencem, pa tudi svetu, kamor potujejo njene slikanice, daruje že polnih 45 let in so pričarale portrete tako znamenitih osebnosti, kot so Maček Muri, medved Piki Jakob, Zmaj Direndaj, Škrat Kuzma, Miškolin, in številne druge v več kot 200 otroških slikanicah in otroških revijah, so tako likovno dognane, obenem pa tako zelo tople, prisrčne, ljubke, igrive, sončne, iskrive, vesele, nežne, domačne, da osrečijo sleherno otroško dušo - od zgodnjega otroštva do pozne odraslosti in večno mlade osrečujejo vse slovenske povojne rodove.

Temeljno poslanstvo umetnice Jelke Reichman je namreč osrečevanje, ki črpa trajen navdih iz sveta hrepenečega otroštva, ki v neznatnih nadrobnostih obdajajočega domačega okolja odkriva vsemogočna vesolja domišljije in snuje velika življenjska pričakovanja. Umetnica slikovito in barvito pripoveduje, da so najbolj resnične le pristne otroške sanje, zato jih z vso otroško skrbnostjo neguje in zavzeto upodablja.

Te sanje, ki so v umetnici vzplamtele v rodni Ljubljani in mestu ustvarile tudi svojevrstno ilustrirano zgodovino značilnih ljubljanskih kotičkov in mestnih običajev, so si nazadnje lani jeseni postavile tudi monumentalni pravljični spomenik na pročelju stavbe nove pediatrične klinike v njenem rodnem Vodmatu.

Od tam s svojim očarljivim zdravilnim kraljestvom vabijo v radostno ustvarjalno igro življenja, slovenski prestolnici pa podarjajo edinstveno prikupno likovno umetnino, ki se zdravilno širi tudi na druge okoliške hiše za pridobivanje zdravja in novih življenjskih moči in na vso Ljubljano in Slovenijo.

Župančičevo nagrado za leto 2009 prejme

dramski igralec Branko Završan

Dramski igralec Branko Završan prejema Župančičevo nagrado za leto 2009 kot dozorel vrhunski odrski umetnik, ki je prav v zadnjih dveh letih poleg dramskega in filmskega igralca v sebi odkril in razvil še vrsto drugih gledaliških poklicev. Postal je pisec dramskih besedil, prevajalec in prepesnjevalec, koreograf in režiser. V tem času je v enem ali več poklicih sodeloval v desetih gledaliških uprizoritvah, dveh celovečernih filmih, treh televizijskih filmih in dveh plesnogledaliških predstavah ter v treh predstavah kot prevajalec in prepesnjevalec.

Med njimi kot izjemne umetniške stvaritve posebej izstopajo: avtorski projekt Senca tvojga psa, kjer je umetnik songe Jacquesa Brela prevedel in prepesnil, predstavo režiral in nastopil kot subtilen interpret, s katerim je ustvaril nepozaben odrski portret enega največjih šansonjerjev našega časa. Za avtorski projekt Solistika je napisal besedilo, ga režiral in ga ugledališčil kot izvrsten glasbeni klovn z duhovitim in virtuoznim izvajanjem glasbe.

V monodrami Sahib, impresije iz depresije, pri kateri je bil soavtor adaptacije istoimenskega Veličkovićevega romana, pa je nastopil kot interpret birokrata mednarodne organizacije v povojnem Sarajevu, ki v enournem monologu občinstvo zapelje v zgodbo o nesprejemanju drugačnosti in jo mojstrsko vodi od smeha do trpkih solz.

pesnik, dramatik, prevajalec in vsestranski gledališčnik Andrej Rozman Roza

Župančičevo nagrado za leto 2009 prejme pesnik, dramatik, prevajalec in vsestranski gledališčnik Andrej Rozman Roza, ki je v kulturnem življenju Ljubljane in Slovenije navzoč že dobra tri desetletja, še posebej intenzivno pa v zadnjih letih. Z uličnim gledališčem in uprizarjanjem na številnih ljubljanskih prizoriščih, posebej v Kudu France Prešeren v Trnovem, je postavil gledališče med ljudi, v življenje in vsakdan slovenske prestolnice in v najširši javni zavesti nenehno sproža impulz spontane ustvarjalnosti, vedrega humorja in izzivalne sproščenosti.

Njegovo alternativno gledališče, med letoma 1981 in 1995 gledališče Ane Monro, od leta 2003 pa Rozinteater, je postalo nepogrešljiva ljubljanska institucija žlahtnega komedijanstva, njegova duhovita književna dela za otroke (v zadnjem letu Uganke 100+1, Ko snežna sova zacinglja, Nezavedna kombi nacija), enako privlačna tudi za odrasle, pa ustvarjajo tudi samosvoj svet avtorsko prepoznavne sodobne govorjene slovenščine, ki privlači vse generacije in se je z umetnikovim prevajalskim delom (Shakespearovega Viharja) in libretom (za pop rock opero Neron) uspešno ustoličila tudi na odrih nacionalnih gledališč – Drame SNG Maribor in Drame SNG Ljubljana.

Pesnik Miklavž Komelj

Pesnik Miklavž Komelj prejema Župančičevo nagrado za leto 2009 za svojo 5. pesniško zbirko Nenaslovljiva imena, ki jo je lani izdalo Literarno umetniško društvo Literatura. Komeljeva poezija se rojeva v kontekstu umetnikovega delovanja v umetnostnozgodovinski znanosti in likovni teoriji, filozofski in filmski esejistiki, poeziji za otroke, prevajanju svetovne poezije in dramatike in družbeno angažirane publicistike in je dokaz, da gre za pesnika z izjemno umetniško vizijo in močjo, ki je v sodobni slovenski ustvarjalnosti brez primere.

Pesmi so izpisane z največjim občutkom za ritem in jezik, ki sproti izumlja lastne pesniške oblike in svojo izvirnost dosega tudi z ustvarjalnim dvomom v svoje lastne temelje. Gre za svojevrsten pesniški angažma, ki se kaže kot premagovanje nereflektiranih ideoloških in drugih omejitev, pri tem pa ostaja poezija vseskozi umetniško prepričljiva tako v klasičnih oblikah kot domiselnih pesniških eksperimentih.

Posebna kvaliteta Komeljevega pesnjenja je globoko etična umetniška drža, ki teme obravnava z vsem spoštovanjem in tenkočutnostjo in neznane svetove odkriva z zavedanjem o neimenljivosti vsega imenovanega in stvariteljskim prisluškovanjem vsemu, kar obstaja in se z vsakim pesniškim vdihom na novo poraja.