ŽUPANČIČEVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Vasja Predan
Župančičeva nagrada za življenjsko delo, ki jo Mestna občina Ljubljana po izboru uglednih članov strokovne komisije namenja Vasju Predanu, pisatelju, teatrologu, gledališkemu in literarnemu kritiku in uredniku, in jo nagrajenec prejema ob svoji 80-letnici, simbolno zaznamuje spoštovanje in hvaležnost Ljubljane za dolga desetletja Predanove osrednje ustvarjalne vloge znotraj slovenskega gledališča in književnosti z obzorja najširših razgledov po domači in svetovni umetniški ustvarjalnosti, kulturnem življenju in duhovnih znamenjih vsakokratnega časa.
Posebej njegovi vlogi gledališkega kritika in urednika znamenitega kulturnega štirinajstdnevnika Naši razgledi sta na Slovenskem ustvarili temeljne standarde in vrhunsko omiko javnega dialoga, ki ostaja ne le trajna gledališka in medijska dediščina, ampak še veliko bolj večnostni ideal, kakšen osebnostni format in ubesedovalna kultura sploh lahko sežeta do praga umetnosti, v srečnih trenutkih pa do kongenialnega posredovanja doživetega umetniškega dogodka ali njegovega kreatorja. Ob ustvarjanju kulturnega medija je to pomenilo najširšo odprtost, neideloško vključenost in naklonjenost do vsakega ustvarjalca in ustvarjalnega dejanja, hkrati pa stvarno kritičnost, izrekano v visoko kultivirani govorici in z nevidno, pa zato tem bolj opazno prizanesljivostjo do vsakršnih zdrsov, ki se človeškemu bitju, še posebej pa ustvarjalcu, na milost in nemilost postavljenemu na ogled presojevalcem, dogajajo na njegovi življenjski in ustvarjalni poti.
V tem smislu je Predanov življenjski opus bistveno več, kot to lahko opredelijo formalne uvrstitve njegovega vsestranskega umetniškega in kulturnega delovanja ter delovanja v teatrološki znanosti: je najprej ljubezen do človeka in njegovega umetniškega hrepenenja po humanem svetu kot svetem prostoru bivanja. Potem, in nikakor ne na hiearhičnem drugem mestu, pa je to slovenistovo očetovsko bdenje nad slovenstvom, oboje okronano z nadzvočno občutljivostjo in pesniško slogovno prefinjenostjo, ki zgradbo besedila oblikuje po dramaturškem načelu enakovrednega dialoga med presojevanim in presojevalcem in zavezanosti obvladani intelektualni drži, ki tekončutno preudarno izbira metaforične oznake in se ustvarjalcem vnaprej opravičuje za vsako morebitno pretiravanje tako ob naravnost izrečenem pomisleku kot le strogo formalno zadrževani hvali.
Na teh temeljih sloni Predanova žlahtna verodostojnost, pod katero plameni prvinski mladostni umetniški ogenj, ki si je rajši kot pot literarnega ustvarjanja našel zatočišče v eruditskem umu in pesniški besedi, ki oživlja vse, kar vrednega zazna njegovo umetniško oko in s čimer hrani tisto veliko duhovno hišo slovenstva, o kateri je znal tako univerzalno govoriti pesnik Oton Župančič in s katerega imenom se danes slovesno in hkrati nadvse samoumevno povezuje ime Vasja Predana.
ŽUPANČIČEVA NAGRADA ZA LETO 2010
Milko Lazar
Vsestranskemu glasbeniku, skladatelju, saksofonistu, čembalistu in avtorju scenske glasbe Milku Lazarju prihaja Župančičeva nagrada naproti kot poklon v trenutku, ko je njegov izvirni zvočni vrelec neoklasične glasbe zavzel domala vse ugledne domače koncertne in gledališke dvorane in prodrl na odre svetovnih glasbenih središč, med drugim tudi v znameniti Carnegie Hall v New Yorku. Kot ambasador sodobne slovenske glasbene kulture vzpostavlja Lazar z glasbeniki, koreografi in multimedijskimi umetniki vznemirljiv umetniški dialog, posebej izvirno v ustvarjalno-poustvarjalni dvojici s pianistom Bojanom Goriškom in koreografom Edvardom Clugom. Seznam glasbenih del, nastalih v zadnjih dveh letih, šteje desetine izvirnih in izvedenih glasbenih in glasbeno-scenskih del, pri tem pa gre za opus, ki s svojimi glasbenimi idejami plemeniti slovenski in svetovni glasbeni prostor in z visokimi merili poslušalca spodbuja k temu, da se zamisli nad svetom, v katerem živimo.
Slavko Pregl
Pisatelj, urednik, založnik in vselej vidni javni delavec v kulturi Slavko Pregl se v večini svojega dosedanjega pisateljskega opusa, ki žanrsko sega od humoresk, satirične proze, povesti, romanov, črtic, slikanic, basni, do poljudno znanstvene proze, tako tudi v plodnih zadnjih dveh letih, ukvarja z odraščajočimi mladimi junaki na relaciji med domom, šolo in ulico. Tu se pronicljivo poglablja v etične, psihološke, vzgojne in socialne probleme mladih, se z naklonjenostjo postavlja v njihovo kožo, pa tudi v kožo njihovih staršev in vzgojiteljev in prizanesljivo pomirja njihova trenja in konflikte. Pri tem mu nikoli ne zmanjka humorja in smisla za kultivirano rekonstruirano govorico mladih, ki dajeta njegovim knjigam posebno privlačnost, ki vabi k branju, slovenski mladinski literaturi pa postavljata žlahtno merilo v duhu najboljše tradicije te književne zvrsti na Slovenskem.
Matjaž Zupančič
Režiser, dramatik, romanopisec in visokošolski učitelj prof. Matjaž Zupančič je eno osrednjih imen sodobnega slovenskega gledališča zadnjih dveh desetletij, bodisi da v njem nastopa kot režiser ali kot pisec izvirnih dram ali nekaj časa kot vodja Eksperimentalnega gledališča Glej. Barvi njegove dramatike sta ironija in črn humor, s katerima slika naš čas, njegove deviacije in frustracije, grozo, obup in medsebojno odtujenost. Pri tem zajema iz najširšega domačega in tujega dramskega in literarnega referenčnega prostora in mojstrsko obvladuje odrski dialog, ob tem pa ustvarja izvirno podobo razumevanja sodobnega sveta, ki je, kot pravi njegov interpret, »že sodobnost sama«. Ko svoje drame postavlja na oder, mu gledališka erudicija narekuje vlogo klasičnega režiserja, ki daje prednost sporočilu dramskega avtorja in izvirni zamisli igralčevega vživetja v dramsko osebo. Z Župančičevo nagrado Ljubljana Matjažu Zupančiču izreka hvaležnost kot umetniku, ki odpira in tako tudi celi rane sodobnega sveta, in kot najpogosteje uprizarjanemu slovenskemu dramatiku v Evropi, ki dragoceno širi meje slovenske umetnosti.