Mestna občina Ljubljana je podelila

Župančičevo nagrado za življenjsko delo

akademiku Niku Grafenauerju, pesniku, pravljičarju, prevajalcu, esejistu in uredniku

za monumentalen življenjski opus, s katerim je že sredi nenehno ustvarjajočega življenja trajno vpisan v slovensko in evropsko literarno zgodovino kot klasik slovenskega pesniškega modernizma (z zbirkami Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti, Odtisi … in zbranim pesniškim korpusom v zbirki Diham, da ne zaide zrak), skrivnostni pesniški sobesednik otroških duš, ki na smrtni meji motri poslednje globine bivanja, kongenialni prevajalec nekaterih najsubtilnejših evropskih pesnikov (Hölderlina, Benna, Celana …), eruditski knjižni in revijalni urednik širokih kulturnih obzorij, esejistični razlagalec avtopoetike ter drugih pesniških in slikarskih opusov in zavzet družbenokritični intelektualec z avtoriteto vizionarskega pesniškega uvida, vencem vseh nacionalnih stanovskih priznanj ter članstvom v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ob 50-letnici podeljevanja Župančičevih nagrad je Ljubljana posebej počaščena, da s svojim kulturnim jubilejem slavi pesnika, ki z otroškim Pedenjpedom stoji v vrsti z Župančičevim Cicibanom in Levstikovim Najdihojco, ki s svojo Staro Ljubljano poznavalsko upesnjuje del zgodovine našega starodavnega mesta in nam s svojimi čudežnimi Skrivnostmi večno zaljubljeno lista knjigo življenja.

Mestna občina Ljubljana je podelila

Župančičevo nagrado za leto 2014

Janji Majzelj, prvakinji Slovenskega mladinskega gledališča, dramski in filmski igralki, pevki in ustvarjalki avtorskih projektov

za tri odrske stvaritve – izvirno igralsko-pevsko interpretacijo uglasbenih pesmi Charlesa Bukowskega, za slikovito strastno odkrivanje ljubezni in sovraštva v predstavi Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih minutah), za mojstrsko Claire v Genetovih Služkinjah – in dve odmevni filmski vlogi – Vere v Paniki in Ele v nadaljevanki Mamin dan. Umetnica navdihnjeno ustvarja iz globin svojega poslanstva, ki z brezprizivnim pritrjevanjem vsemu človeškemu, brezmejno virtuoznim umetniškim instrumentarijem in prekipevajočo domiselnostjo svoje junakinje razkriva v njihovi pristni eksistencialni gnanosti in tako gledalca katarzično vodi k soočenju z njegovo lastno neponovljivo vlogo v vesoljni igri Življenja.

Emi Kugler, večmedijski umetnici, režiserki in performerki

za avtorstvo in izvedbo performansov Adagio in Mojster in jaz ter celovečerni videofilm Odmevi časa. Medtem ko umetnica v performansih literarna besedila vizualizira z osupljivimi likovnimi instalacijami in nekonvencionalnimi igralskimi kometi, ki v soustvarjalni ris uprizarjanega dogodka pritegnejo gledalce, so Odmevi časa veličastna celostna umetnina, ki jo umetnica podpisuje kot scenaristka, režiserka, montažerka slike, scenografka, kostumografka in maskerka. Celovečerec, navdihnjen z Ligetijevo skladbo Lontano, je monumentalna filmska pesnitev, ki oko in srce gledalca reže z metafizičnimi podobami groteskne lepotne maske sprevrženega sveta ponarejenih človeških vlog, sveta, ki ga boleče prebuja v sijaju odrešujoče Umetnosti.

Metodu Pevcu, pisatelju, filmskemu režiserju in scenaristu

za celovečerni film Vaje v objemu, v katerem umetnik s sijajno igralsko ekipo ob plesu ljubezenskih čustev protagonistov postavlja filmski spomenik Ljubljani z novimi osvetljavami dnevnih prizorišč mesta in domala velemestno izslikanim nočnim žarenjem njegovega srčnega utripa. Sijoče poveličana mestna scenografija, ki se živo prepleta z navzkrižnim ritmom hrepenečih objemov partnerskih dvojic na življenjski prelomnici nastopa v tej prefinjeni filmski umetnini kot sugestivna pripovedovalka filmske zgodbe in epicenter globokih čustvenih vzgibov, ki Ljubljani vtiskuje identiteto stvariteljsko odkritega otoka svetlobe in hrepenenja.