Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel grafični oblikovalec Ranko Novak
Ranko Novak je nagrado prejel za obsežen opus, razmahnjen skozi več kot pet desetletij, s katerim se je ne le vpisal v sam vrh slovenskega grafičnega oblikovanja, o čemer pričajo številne – tudi mednarodne – nagrade in priznanja, temveč je tako pri razvoju in popularizaciji oblikovalske stroke kot tudi pri procesu izobraževanja znotraj muzejske stroke prevzemal pionirsko vlogo, s tem pa radikalno, dolgoročno in široko zaznamoval slovenski in mednarodni kulturni prostor.
V modernističnih načelih zasidrano oblikovalsko delo Ranka Novaka, dolgoletnega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter enega prvih oblikovalcev, ki so se v našem prostoru sistemsko lotili oblikovanja celostne podobe kot specifične oblikovalske naloge, odlikujejo mojstrska jasnost, čistost in skladnost oblikovnega jezika, pri čemer v ospredje vselej stopa natančno poznavanje strukture naročnikove dejavnosti in njene specifike. Zaradi slednjega v njegovi praksi ne zasledimo stereotipnih prijemov, temveč nabor izrazito premišljenih in raznolikih metodoloških pristopov, saj mora biti, kot pravi Novak, oblikovalec tako neviden kot posegi kirurga.
Kontinuirano kakovostne rešitve Ranka Novaka so vse od sedemdesetih let korenito zaznamovale podobo kulturnih in znanstvenih ustanov, strokovnih društev in organizacij s področja gospodarstva, knjižnih založb, revij ter časopisov Delo in Dnevnik.
Od leta 1989 do 2002 je Novak deloval kot oblikovalec domala celotnega vizualnega gradiva in postavitev razstav Mestne galerije Ljubljana; ta se je njegovemu razvejanemu opusu poklonila z retrospektivno razstavo Oblika vsebine. Grafično oblikovanje 1974–2022.
Mestni občini Ljubljana je v čast, da se lahko z Župančičevo nagrado za življenjsko delo pokloni grafičnemu oblikovalcu Ranku Novaku, ki je oral ledino, začrtal kakovostna merila in slovenskemu grafičnemu oblikovanju zagotovil mednarodno prepoznavnost, ob tem pa ključno prispeval k prepoznavnosti mnogoterih ljubljanskih kulturnih ustanov.
Župančičevo nagrado za leto 2023 je prejela gledališka in filmska igralka ter članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Ajda Smrekar
Ajda Smrekar je prejela nagrado za celostno izoblikovane, dovršene in prepričljive vloge Nje v uprizoritvi Nekoč se bova temu smejala v režiji Anje Suša, Hermione v uprizoritvi Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega, Nastasje Filipovne Baraškove v uprizoritvi Idiot v režiji Juša A. Zidarja in Nore v uprizoritvi Nora v režiji Nele Vitošević.
Ajda Smrekar, ki je na odrskih deskah prvič stala v plesni vlogi v muzikalu Kabaret v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 2006, vse odtlej tako skozi gledališke kot tudi filmske, televizijske in radijske projekte izkazuje vešče obvladovanje izrednega igralskega razpona ter sodoben, svež in živahen igralski temperament, ki se v njenem opusu spaja z zrelim, poglobljenim in izpiljenim pristopom.
Ob tem Ajda Smrekar v svojem delu dokazuje tudi detajlno raziskovanje, intuitivno preciznost in poglobljen občutek za psihofizičen ritem likov v posameznih uprizoritvenih celotah, pri čemer se spretno giblje med različnimi aspekti in implikacijami uprizoritev.
Mestna občina Ljubljana se članici igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega ter dobitnici številnih nagrad Ajdi Smrekar poklanja z Župančičevo nagrado za nedavne vloge, s katerimi se umetnica izogne stereotipnim prijemom ter z izostrenim čustvovanjem in poglobljenim uvidom v emotivni svet drugega ustvari razslojene, v tukaj in zdaj vpete like, ki človeško izkustvo prikazujejo v vsej njegovi protislovnosti in mnogoterosti.
Župančičevo nagrado za leto 2023 je prejela filmska režiserka, scenaristka in montažerka Urška Djukić
Urška Djukić je prejela nagrado za scenarij in režijo kratkega animiranega filma Babičino seksualno življenje, ki z vsebinsko in formalno drznostjo naslika pretresljivo podobo slovenskega podeželja v prvi polovici dvajsetega stoletja, ob tem pa izkazuje umetničino vrhunsko obvladovanje filmske govorice in izredno senzibilnost za spoj dokumentarne in animirane filmske forme.
Filmski opus Urške Djukić – vključno z njenim prihajajočim celovečernim prvencem – v središče postavlja ženske in s tem omogoča vpogled v alternativne oziroma stoletja preslišane in zamolčane zgodovine; tako intimne kot kolektivne.
S samosvojim filmskim jezikom, ki ga v Babičinem seksualnem življenju dopolnjuje delo animatorke Émilie Pigeard, družbena angažiranost in premišljena kritičnost pa se v njem vešče prepletata z lahkotnostjo in humorjem, je režiserki uspel mednarodni preboj, ključen za prepoznavnost in razvoj slovenskega filma tako doma kot v tujini. Film so prikazali na več kot devetdesetih festivalih animiranega filma in je prejel več kot štirideset nagrad, med drugim evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film ter nagrado cezar v kategoriji za najboljši kratki animirani film, s čimer je režiserki uspel največji mednarodni dosežek slovenskega filma doslej.
Babičino seksualno življenje filmsko ustvarjalko Urško Djukić, ki ji Mestna občina Ljubljana z Župančičevo nagrado izreka globoko spoštovanje, postavlja v vrh sodobne slovenske in mednarodne filmske umetnosti.
Župančičevo nagrado za leto 2023 je prejel pisatelj Dušan Šarotar
Dušan Šarotar je prejel nagrado za roman Zvezdna karta, ki se vsebinsko in slogovno navezuje na opus Šarotarjevih literarnih del, v katerih pisatelj pripoveduje o doslej manj znani tragični usodi predvojne judovske skupnosti v svojem rojstnem mestu Murski Soboti in širše v Prekmurju, ob tem pa v preciznem, prožnem in poetičnem slogu spretno izrablja vse potenciale slovenskega jezika. Kot je v predgovoru k romanu zapisal Janez Pipan, gre za »visoko pesem slovenščine in primer slogovne dovršenosti, kakršnih je malo v slovenski literaturi«, saj se Zvezdna karta izkazuje kot eden od vrhov Šarotarjevega dolgoletnega literarnega ustvarjanja, ki bralce prepričljivo sooča s protagonisti, ne glede na spol in starost zasnovanimi celostno, izvirno in izrazito senzibilno, ob tem pa izkazuje avtorjevo popolno obvladovanje zakonitosti in zmožnosti romaneskne forme.
Pripoved ob pretanjenem razumevanju človeške psihe zaznamuje tudi ganljiva iskrenost, zasidrana v dejstvu, da Šarotar piše iz samega jedra, od znotraj navzven, pa tudi v raziskovanju številnih arhivov, starih časopisov, pričevanj redkih preživelih in dokumentov iz družinske zapuščine, na katere se je avtor naslanjal ob pisanju.
Dušan Šarotar je z romanom Zvezdna karta dodobra utrdil svoj položaj enega vodilnih sodobnih slovenskih literarnih glasov, zato se mu Mestna občina Ljubljana hvaležno poklanja s svojim najvišjim umetniškim priznanjem.