V Mestni občini Ljubljana z družbeno odgovorno kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto.«  že od leta 2015 opozarjamo na nesprejemljivost vandalizma in poudarjamo pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora.

Leta 2015  smo se osredotočili na nedovoljeno grafitiranje in uničevanje javnih objektov, v letih 2016, 2017 in 2018 pa smo v središče akcije postavili ozaveščanje o pobiranju pasjih iztrebkov in o odmetavanju žvečilnih gumijev ter cigaretnih ogorkov v koš. 

Skupaj z Javnim zavodom Mladi zmaji, Zavodom Bob in skupino strokovnih sodelavk ČlovekINJE izvajamo mladinsko ulično delo in preventivno terensko delo usmerjeno v skupnost. V letu 2015 je tovrstno delo potekalo v okolici osnovnih šol na območju Viča, Črnuč, Vrhovcev, Savskega naselja in Šiške, v letu 2016 pa so akcije razširili še na Kašelj, Vevče in Zupančičevo jamo. V letu 2017 se je terensko delo izvajalo na petih lokacijah, v Celovških dvorih, v Črnučah, v Savskem naselju, v Kašlju in v Četrtni skupnosti Posavje. Poročila lahko preberete v zeleni pasici te podstrani.

Rešitve za zmanjšanje vandalizma ne gre iskati zgolj v povečanem nadzoru in sankcioniranju, dolgoročna rešitev te problematike je namreč v preventivni, informativni in vzgojni usmeritvi, ki spodbuja socialna ravnanja, zato pristop k izvajanju uličnega dela vključuje vse deležnike: Četrtno skupnost, šole, vrtce in druge javne ustanove na določenem območju, redarsko službo, po potrebi policijo ter lokalne prebivalce širšega območja. Takšen celovit pristop obeta trajne pozitivne učinke na zmanjševanje vandalskih dejanj.

V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobi po 13. členu Zakona o javnem redu in miru. Vsekakor pa ob morebitni spremembi zakonodaje podpiramo tudi dvig globe za tovrstni prekršek. Prav tako si prizadevamo, da bi na najbolj ogroženih mestih uvedli videonadzor, seveda pa smo pri tem zelo omejeni z restriktivno zakonodajo vezano na varstvo osebnih podatkov in tovrstnega nadzorovanja javnega prostora.

Od leta 2007 smo postavili šest pasjih parkov. Ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka) smo v letu 2010 uredili pasje igrišče v velikosti 930 m², leta 2013 v Štepanjskem naselju (ob Pesarski) v velikosti 960 m²,  leta 2016 v Kosezah ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar v izmeri 1420 m²,  leta 2017 v Šmartinskem parku v izmeri 1500 m², leta 2018 za garažami na Clevelandski ulici v izmeri 1000 m² in leta 2019 na bregovih Ljubljanice med Štepanjskim naseljem in Fužinami (v okviru celovite ureditve parka Muste).

V Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič imamo urejeni tudi dve pasji stranišči na prostem, na območju Mestne občine Ljubljana pa je na javnih površinah postavljenih tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Pasji iztrebek, pobran z vrečko, lahko občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke. Namen sprehajališč je, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu. V obeh parkih so postavljene klopi za obiskovalce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke.

Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, saj želimo z njimi spodbuditi do vseh prijazno sobivanje lastnikov psov, njihovih kosmatincev ter ostalih občanov. Priljubljenost pasjih parkov nas zelo veseli. Ljubljana je mesto, prijazno tako do ljudi kot tudi do njihovih ljubljenčkov.