Skrb za mesto in meščane

V Ljubljani pijemo čisto in dobro vodo

V Ljubljani pijemo čisto in tehnološko neobdelano vodo. Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih, ki jih najdemo v neposredni bližini mesta. Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. V Ljubljani smo postavili številne pitnike. Ljubljančani in obiskovalci mesta jih najdejo v mestnem središču in na zelenem mestnem obrobju.

S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije. 

Voda je dostopna vsem

Vodni viri ljubljanskega vodovodnega sistema so že od leta 1955 zaščiteni z vodovarstvenimi območji. V Ljubljani spremljamo kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki sta glavna vira pitne vode za mesto Ljubljana. Izvajamo tudi mikrobiološke raziskave osmih vodotokov, in sicer v kopalni sezoni ter ostale parametre enkrat letno v času nizkih pretokov. 

V zadnjih letih opažamo izboljšanje kakovosti podzemne vode, saj mejne vrednosti niso bile presežene na nobenem merilnem mestu že od konca leta 2015. 

V letu 2017 smo pričeli z monitoringom mikrobioloških parametrov na treh lokacijah na desnem bregu Ljubljanice: na Špici, pred Hradeckega mostom in na Cankarjevem nabrežju. Tako bomo pridobili informacije za nadaljnje načrtovanje potrebnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Izvajamo tudi monitoring Tivolskega ribnika, kamor zelo radi zahajajo Ljubljančani in drugi obiskovalci parka.

Menjava cestnih svetilk in svetilk v naseljih

V Ljubljani smo z menjavo svetilk po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja pričeli v letu 2008. Podjetje Javna razsvetljava v Ljubljani uporablja sodobne svetlobne vire, ki so energetsko učinkoviti in znatno zmanjšujejo vplive na okolje.

Tla otroških igrišč javnih vrtcev in osnovni šol v Ljubljani neonesnažena

V preteklih letih smo preverili kakovost tal 95 otroških igrišč javnih vrtcev v MOL ter 32 otroških igrišč javnih osnovnih šol. Na slednjih prekoračitve kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh niso bile ugotovljene, na igriščih javnih vrtcev pa smo ugotovili 4 prekoračitve, pri čemer smo tla takoj tudi ustrezno sanirali. Na teh lokacijah je bil vzrok onesnaženosti nasutje že onesnažene, od drugod pripeljane zemljine v preteklosti.

Strateška karta hrupa

V skladu z evropsko direktivo o hrupu smo v letu 2008 izdelali strateško karto hrupa za Mestno občino Ljubljana, ki smo jo v letu 2014 nadgradili z novelirano karto, upoštevajoč lokalne ceste s prometom nad enim milijonom vozil letno. S tem smo ocenili dejansko obremenjenost okolja in prebivalcev Ljubljane s hrupom ter pridobili potrebne strokovne podlage za izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor. Z zaporo mestnega središča za motoriziran promet smo zmanjšali hrup za 6 dB, karta hrupa pa je pokazala tudi, da smo v povprečju prebivalci Ljubljane manj obremenjeni z nočnim hrupom (nad 65 dB) kot prebivalci drugih evropskih mest. Pripravljamo pa že novo karto hrupa za MOL za izhodiščno leto 2017.

Javne sanitarije

S 1. avgusta 2011 je v Mestni občina Ljubljana začela veljati brezplačna uporaba javnih stranišč. Ob uvedbi smo opazili večje zadovoljstvo uporabnikov, manjše stroške obratovanja in ne nazadnje tudi manjšo onesnaženost mestnih površin z urinom.

Sanitarije na desetih lokacijah Snagini zaposleni čistijo in kontrolirajo periodično vsako uro. Zaposleni krožijo med lokacijami sanitarij in skrbijo za čiščenje, vzdrževanje, oskrbo z materialom, kontrolo prostorov in delovanje naprav. 

Oglaševanje na javnih mestih

Pogoji za oglaševanje na javnih mestih na območju MOL so določeni v Odloku o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 22/11 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 53/12 - obvezna razlaga, 9/13, 23/13 - popr. in 72/13 – DPN) in v Odloku o oglaševanju (Uradni list RS, št. 10/11 in 3813), v nadaljnjem besedilu: Odlok. Prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev objekta za oglaševanje se lahko pridobi po vrstah objektov na podlagi vloge stranke ali na podlagi javnega razpisa.

Na podlagi 7. člena Odloka, lahko prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev naslednjih objektov za oglaševanje - bodisi objekta za obešanje transparentov za čas trajanja prireditve, velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah ali objekta s poslikavami na platnih gradbenih odrov za čas trajanja vzdrževanja ali gradnje, ali bodisi prenosnega uličnega panoja tipa A za čas trajanja kulturnih prireditev, humanitarnih akcij in drugih prireditev pridobi stranka za podlagi vloge.

Lokacije za oglaševanje na velikih samostoječi ali stenskih tablah, malih samostoječih ali stenskih tablah, velikih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, vrtljivih lamelnih samostoječih ali stenskih tablah, samostoječih ali stenskih svetlobnih prikazovalnikih (displeji), malih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, malih svetlobnih vitrinah na avtobusnih postajališčih, plakatnih stebrih - okrogli ali tristrani, obešankah na drogovih javne razsvetljave je MOL v letu 2007 oddal izvajalcem oglaševanja na podlagi pogodb o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnem mestu.

MOL do izvedbe javnega razpisa za lokacije v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (z izjemo lokacij glede na vrsto objekta, ki se lahko odda na podlagi vloge stranke) ne izdaja novih dovoljenj za oglaševanje.

Grafitiranje

Grafitiranje je tudi del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture, zato smo v sodelovanju s predstavniki grafitarjev konec leta 2011 izbrali in določili prostore na kar 13 javnih lokacijah, na katerih je grafitiranje dovoljeno. S tem smo želeli spodbuditi tudi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov, obenem pa preprečiti tovrstno uničevanje javnih površin, o čemer smo osveščali tudi v kampanji Človek. Nadzor nad grafitiranjem oziroma pisanjem po objektih je opredeljen v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Ur.l. RS št 70/2006), ki določa, da se kaznuje tistega, ki piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih kjer je to dovoljeno. Nadzor nad temi določbami izvajata Policija in Mestno redarstvo MOL. Po dogovoru se izvajajo terminsko usklajeni in skupni poostreni nadzori, katerih cilj je obravnava kršitev na območju prepovedanega pisanja po objektih. V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobita po določilih Zakona o javnem redu in miru.

Zimska služba

Zimska služba je v pripravljenosti med 15. novembrom in 15. marcem in obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.  

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. Izvedbeni program zimske službe določa, kako se v času od 15. novembra tekočega leta, do 15. marca naslednjega leta izvaja zimska služba in vzdržujejo ceste, ter kako se izvedejo pripravljalna dela. Način izvajanja zimske službe je opredeljen s planom zimske službe. 

Ko je na cesti več kot 5 cm snega, obenem pa se pričakujejo še padavine, se načrtuje pričetek pluženja cest. Ko se sproži akcija pluženja cest, se skorajda sočasno začne čiščenje vseh cest, opredeljenih s planom zimske službe, ne glede na prioritete. Opravljanje zimske službe poteka po prioritetah, kar pomeni, da se najprej očistijo ceste in postajališča za javni prevoz, nato pločniki, potem kolesarske steze in parkirna mesta. 

Kako je s parkiranjem in plačilom parkirnine na neočiščenem mestu? Če je s signalizacijo označeno, da je območje plačljivo, je potrebno parkirnino plačati, ne glede na to, ali je parkirno mesto očiščeno snega ali ne. V snežnih razmerah je parkiranje oteženo, a sneženje ne more in ne sme biti opravičilo za vedenje v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, še posebno, če nepravilno parkirana vozila ovirajo ali ogrožajo ostale udeležence v cestnem prometu, ne nazadnje pa tudi onemogočajo samo čiščenje cest (pluženje). 

Brezplačni prevzem soli

Meščane in meščanke Ljubljane obveščamo, da lahko na sedežu KPL d.d. na Tbilisijski 61 vsak dan od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro in nedeljah od 7. do 13. ure brezplačno prevzamejo 15 kg soli za posipanje.

Posamezniki se morajo ob prevzemu soli izkazati z osebnim dokumentom, iz katerega je razvidno, da so meščani Mestne občine Ljubljana, ter s seboj prinesti ustrezno posodo za prenos soli.

Sodelujemo

Skupaj z meščankami in meščani izvajamo različne akcije in dogodke, od katerih izpostavljamo najodmevnejše:

Akcija Za lepšo Ljubljano

Vsakoletna tradicionalna enomesečna čistilna akcija poteka od 22. marca, svetovnega dneva voda, do 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje. V tem času se zvrstijo številne aktivnosti, s katerimi skupaj z meščankami in meščani poskrbimo za čisto in urejeno okolje. V akciji sodelujejo četrtne skupnosti, turistična in druga društva ter posamezniki, ki jim je mar za svoje mesto. Posebno pozornost namenjamo tudi čiščenju reke Ljubljanice.

Evropski teden mobilnosti

Vsako leto med 16. in 22. septembrom se pridružimo največji evropski iniciativi za spodbujanje trajnostne mobilnosti, v okviru katere izvajamo skupaj z različnimi deležniki številne aktivnosti z namenom ozaveščanja o alternativnih oblikah mobilnosti ter uvajamo trajne ukrepe. Ljubljana je edino mesto, ki je kar dvakrat prejelo prvo nagrado za izvedbo Evropskega tedna mobilnosti.

Zeleno leto

V letu 2016, ko smo nosili laskav naslov zelena prestolnica Evrope, smo pripravili celoletni brezplačni program s tematskimi aktivnostmi in dogodki, v katerega so bili vpeti najširši deležniki – meščanke in meščani, javna podjetja in zavodi MOL, vrtci in osnovne šole, četrtne skupnosti, zasebna podjetja, nevladne organizacije, društva – skupaj več kot 300. V tem letu smo pred Mestno hišo postavili lesena paviljona, t. i. Točka.Zate., v katerih je vsak dan potekal raznolik program; zvrstilo se je preko 600 dogodkov, ki jih je obiskalo približno 34.000 ljudi. Vsaka četrtna skupnost je bila tri tedne ambasador zelene prestolnice Evrope in v tem času je izvajala različne aktivnosti za krepitev trajnostnega ravnanja.

Širimo dobre prakse

Ozaveščamo z različnimi družbeno-odgovornimi kampanjami:

Človek, čuvaj svoje mesto

Opozarjamo na nesprejemljivost vandalizma in poudarjamo pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora. Tako smo se leta 2015 osredotočili na preprečevanje nedovoljenega grafitiranja in uničevanja javnih objektov, v letih 2016 in 2017 pa smo v središče akcije postavili ozaveščanje o pobiranju pasjih iztrebkov in odmetavanju žvečilnih gumijev v koš.

6 b

Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka.

Opozarjamo na prekomerno uporabo plastičnih vrečk, ki so škodljive za okolje, in promoviramo uporabo biološko razgradljivih vrečk.

Pusti se zapeLJati

Spodbujamo in ozaveščamo o okolju prijaznih oblikah mobilnosti, kot so hoja, kolo, javni prevoz ali kateri drug trajnostni način premikanja.

Enkratno je stvari uporabljati večkratno

Spodbujamo trajnosten odnos do stvari – premišljeno nakupovanje, ponovno prodajo, zamenjavo in souporabo.

Rokavice gor!

Ozaveščamo o invazivnih tujerodnih vrstah in o tem, kako ravnati z njimi.

Naravne nesreče

Izvajamo preventivne delavnice, kjer meščanke in meščane ozaveščamo o naravnih nesrečah (poplave, potresi, požari) ter jim svetujemo, kako se nanje pripraviti in kako ravnati, če se zgodijo.

Bodi zvezda, ne meči petard!

Vsakoletno preventivno akcijo izvajamo skupaj s Policijsko upravo Ljubljana, s katero opozarjamo na nevarnosti uporabe petard in drugih pirotehničnih sredstev.

12