Skrb za mesto in meščane

Proti plastičnim vrečkam na ljubljanskih tržnicah

Kampanjo "Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka." smo zasnovali leta 2016 v okviru naziva Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, z njo pa osveščamo o škodljivem vplivu plastičnih vrečk na okolje – te za razgradnjo v naravi potrebujejo kar do 100 let. Biološko razgradljive vrečke pa skupaj z vsebino razpadejo v kompost, ki je osnova za rast novih rastlin, s tem pa se zaključi naravni ciklus, kar pomeni, da ne predstavljajo dodatne obremenitve za okolje.

Nisem vecna sem pa zato manj tecna 21.4 15

V okviru uvodnega dogodka na Centralni tržnici je javno podjetje LPT najemnikom stojnic na tržnicah po Ljubljani začelo deliti biološko razgradljive vrečke. Brezplačno bodo razdelili 127 tisoč kosov biorazgradljivih vrečk iz koruznega škroba ter 600 vrečk iz japonskega dresnika, izdelanih v okviru pilotnega projekta izdelave papirja iz japonskega dresnika, ki ga je vodil Oddelek za varstvo okolja MU MOL.

Tudi v letu 2018 smo ob zaključku akcije Za lepšo Ljubljano želimo s kampanjo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk na ljubljanskih tržnicah, ki močno obremenjujejo naše okolje. Veseli nas, da se meščanke in meščani zavedajo negativnih učinkov plastičnih vrečk na okolje, saj je nedavna anketa pokazala, da je večina naklonjena ukinitvi plastičnih vrečk in nadomestitvi z okolju prijaznimi vrstami embalaže (biološko razgradljive ali papirne vrečke, torbe, cekarji,…). Kar 86% anketiranih je namreč podprlo odločitev o uvedbi biološko razgradljivih vrečk na ljubljanskih tržnicah.

Najemnikom na osrednji tržnici smo v sklopu različnih akcij razdelili brezplačne biorazgradljive vrečke, prejeli so jih tudi obiskovalci tržnice. S kampanjo spodbujamo, da za svoje nakupe uporabljajo biološko razgradljive vrečke in le-te zahtevajo tudi od prodajalcev, oziroma da uporabljajo lastne torbe ali košare, s katerimi bodo še zmanjšali uporabo različnih vrst embalaže. 

V sklopu kampanje smo pripravili tudi ozaveščevalne filmčke.

   

Človek, čuvaj svoje mesto

V Mestni občini Ljubljana z družbeno odgovorno kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto.«  že od leta 2015 opozarjamo na nesprejemljivost vandalizma in poudarjamo pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora.

Leta 2015  smo se osredotočili na nedovoljeno grafitiranje in uničevanje javnih objektov, v letih 2016, 2017 in 2018 pa smo v središče akcije postavili ozaveščanje o pobiranju pasjih iztrebkov in o odmetavanju žvečilnih gumijev ter cigaretnih ogorkov v koš. 

180615 Dnevna soba na Slovenski cesti Erik Skoliber 16

Skupaj z Javnim zavodom Mladi zmaji, Zavodom Bob in skupino strokovnih sodelavk ČlovekINJE izvajamo mladinsko ulično delo in preventivno terensko delo usmerjeno v skupnost. V letu 2015 je tovrstno delo potekalo v okolici osnovnih šol na območju Viča, Črnuč, Vrhovcev, Savskega naselja in Šiške, v letu 2016 pa so akcije razširili še na Kašelj, Vevče in Zupančičevo jamo. V letu 2017 se je terensko delo izvajalo na petih lokacijah, v Celovških dvorih, v Črnučah, v Savskem naselju, v Kašlju in v Četrtni skupnosti Posavje. Poročila lahko preberete v zeleni pasici te podstrani.

Rešitve za zmanjšanje vandalizma ne gre iskati zgolj v povečanem nadzoru in sankcioniranju, dolgoročna rešitev te problematike je namreč v preventivni, informativni in vzgojni usmeritvi, ki spodbuja socialna ravnanja, zato pristop k izvajanju uličnega dela vključuje vse deležnike: Četrtno skupnost, šole, vrtce in druge javne ustanove na določenem območju, redarsko službo, po potrebi policijo ter lokalne prebivalce širšega območja. Takšen celovit pristop obeta trajne pozitivne učinke na zmanjševanje vandalskih dejanj.

V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobi po 13. členu Zakona o javnem redu in miru. Vsekakor pa ob morebitni spremembi zakonodaje podpiramo tudi dvig globe za tovrstni prekršek. Prav tako si prizadevamo, da bi na najbolj ogroženih mestih uvedli videonadzor, seveda pa smo pri tem zelo omejeni z restriktivno zakonodajo vezano na varstvo osebnih podatkov in tovrstnega nadzorovanja javnega prostora.

 

Skrb za pasje prijatelje

V zadnjem desetletju smo postavili že štiri pasje parke. Ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka) smo v letu 2010 uredili pasje igrišče v velikosti 930 m2, leta 2013 v Štepanjskem naselju (ob Pesarski) v velikosti 960 m2 in leta 2016 v Kosezah ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar v izmeri 1420 m2. ter v Šmartinskem parku v izmeri 1500 m2.

V Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič imamo urejeni tudi dve pasji stranišči na prostem, na območju Mestne občine Ljubljana pa je na javnih površinah postavljenih tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Pasji iztrebek, pobran z vrečko, lahko občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke. Namen sprehajališč je, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu. V obeh parkih so postavljene klopi za obiskovalce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke.

Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, saj želimo z njimi spodbuditi do vseh prijazno sobivanje lastnikov psov, njihovih kosmatincev ter ostalih občanov. Priljubljenost pasjih parkov nas zelo veseli. Ljubljana je mesto, prijazno tako do ljudi kot tudi do njihovih ljubljenčkov.

Proti žvečilnim gumijem in cigaretnim ogorkom na javnih površinah

V sklopu akcije Človek opozarjamo na nesprejemljivost tovrstnega onesnaževanja in poudarjamo pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora. V sklopu akcije smo testno postavili tudi lističe za zavijanje žvečilnih gumijev.

Grafitiranje

Grafitiranje je tudi del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture, zato smo v sodelovanju s predstavniki grafitarjev konec leta 2011 izbrali in določili prostore na kar 13 javnih lokacijah, na katerih je grafitiranje dovoljeno. S tem smo želeli spodbuditi tudi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov, obenem pa preprečiti tovrstno uničevanje javnih površin, o čemer smo osveščali tudi v kampanji Človek. Nadzor nad grafitiranjem oziroma pisanjem po objektih je opredeljen v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Ur.l. RS št 70/2006), ki določa, da se kaznuje tistega, ki piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih kjer je to dovoljeno. Nadzor nad temi določbami izvajata Policija in Mestno redarstvo MOL. Po dogovoru se izvajajo terminsko usklajeni in skupni poostreni nadzori, katerih cilj je obravnava kršitev na območju prepovedanega pisanja po objektih. V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobita po določilih Zakona o javnem redu in miru. 

 

 

Oglaševanje na javnih mestih

Pogoji za oglaševanje na javnih mestih na območju MOL so določeni v Odloku o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 22/11 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 53/12 - obvezna razlaga, 9/13, 23/13 - popr. in 72/13 – DPN) in v Odloku o oglaševanju (Uradni list RS, št. 10/11 in 3813), v nadaljnjem besedilu: Odlok. Prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev objekta za oglaševanje se lahko pridobi po vrstah objektov na podlagi vloge stranke ali na podlagi javnega razpisa.

Na podlagi 7. člena Odloka, lahko prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev naslednjih objektov za oglaševanje - bodisi objekta za obešanje transparentov za čas trajanja prireditve, velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah ali objekta s poslikavami na platnih gradbenih odrov za čas trajanja vzdrževanja ali gradnje, ali bodisi prenosnega uličnega panoja tipa A za čas trajanja kulturnih prireditev, humanitarnih akcij in drugih prireditev pridobi stranka za podlagi vloge.

Lokacije za oglaševanje na velikih samostoječi ali stenskih tablah, malih samostoječih ali stenskih tablah, velikih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, vrtljivih lamelnih samostoječih ali stenskih tablah, samostoječih ali stenskih svetlobnih prikazovalnikih (displeji), malih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, malih svetlobnih vitrinah na avtobusnih postajališčih, plakatnih stebrih - okrogli ali tristrani, obešankah na drogovih javne razsvetljave je MOL v letu 2007 oddal izvajalcem oglaševanja na podlagi pogodb o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnem mestu.

MOL do izvedbe javnega razpisa za lokacije v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (z izjemo lokacij glede na vrsto objekta, ki se lahko odda na podlagi vloge stranke) ne izdaja novih dovoljenj za oglaševanje.

Javne sanitarije

S 1. avgusta 2011 je v Mestni občina Ljubljana začela veljati brezplačna uporaba javnih stranišč. Ob uvedbi smo opazili večje zadovoljstvo uporabnikov, manjše stroške obratovanja in ne nazadnje tudi manjšo onesnaženost mestnih površin z urinom. Sanitarije na desetih lokacijah Snagini zaposleni čistijo in kontrolirajo periodično vsako uro. Zaposleni krožijo med lokacijami sanitarij in skrbijo za čiščenje, vzdrževanje, oskrbo z materialom, kontrolo prostorov in delovanje naprav. 

Zimska služba

Zimska služba je v pripravljenosti med 15. novembrom in 15. marcem in obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.  

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. Izvedbeni program zimske službe določa, kako se v času od 15. novembra tekočega leta, do 15. marca naslednjega leta izvaja zimska služba in vzdržujejo ceste, ter kako se izvedejo pripravljalna dela. Način izvajanja zimske službe je opredeljen s planom zimske službe. 

Ko je na cesti več kot 5 cm snega, obenem pa se pričakujejo še padavine, se načrtuje pričetek pluženja cest. Ko se sproži akcija pluženja cest, se skorajda sočasno začne čiščenje vseh cest, opredeljenih s planom zimske službe, ne glede na prioritete. Opravljanje zimske službe poteka po prioritetah, kar pomeni, da se najprej očistijo ceste in postajališča za javni prevoz, nato pločniki, potem kolesarske steze in parkirna mesta. 

Kako je s parkiranjem in plačilom parkirnine na neočiščenem mestu? Če je s signalizacijo označeno, da je območje plačljivo, je potrebno parkirnino plačati, ne glede na to, ali je parkirno mesto očiščeno snega ali ne. V snežnih razmerah je parkiranje oteženo, a sneženje ne more in ne sme biti opravičilo za vedenje v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, še posebno, če nepravilno parkirana vozila ovirajo ali ogrožajo ostale udeležence v cestnem prometu, ne nazadnje pa tudi onemogočajo samo čiščenje cest (pluženje). 

Ljubljanski pitniki

V obdobju od aprila do oktobra, ko ni nevarnosti zmrzali, se lahko odžejate pri pitnikih, ki so razporejeni na različnih koncih Ljubljane. Pitniki v Ljubljani so priključeni na osrednji vodovodni sistem Ljubljane in prav vsi ležijo na območju, kamor doteka voda iz vodarne Kleče, najpomembnejše in največje vodarne ljubljanskega vodovodnega sistema. Spomladi pred pričetkom obratovanja JP Vodovod - kanalizacija preveri, če so tehnično brezhibni in tudi, če pitna voda na izlivu ustreza določbam zakonodaje. V času delovanja so vključeni v redni notranji nadzor pitne vode upravljavca vodovoda in bi bili iz obratovanja izključeni takoj, ko bi bilo ugotovljeno kakršnokoli odstopanje od določb pravnih aktov. Ker stojijo na lokacijah, kjer je v neposredni bližini javno vodovodno omrežje, je zadrževalni čas od le-tega do pipe pitnika kratek, zato se voda v njih običajno ne pregreva. To je zelo pomembno, saj je prav ogrevanje vode v času visokih poletnih temperatur problem, ki se mu je treba izogniti. Če ne gre drugače, lahko spiramo pitnik tako dolgo, da vanj priteče sveža voda. To je prvo priporočilo uporabnikom pitnikov.

Preveriti je treba, ali je pitnik nepoškodovan in čist
V primerjavi s pipami v gospodinjstvih, kamor doteka voda iz istega vira kot v pitnike, pa imajo javni pitniki nekaj posebnosti. Pitno vodo lahko koristi veliko oseb dnevno, izpostavljeni so vremenskim vplivom, onesnaženemu zraku in vandalizmu, dostopni pa so tudi živalim. Zaradi teh pojavov morajo biti uporabniki pred uporabo pozorni na morebitne posebnosti. Kljub rednemu vzdrževanju se namreč lahko zgodi, da bo pitnik poškodovan ali umazan že kmalu po ogledu vzdrževalca.

Kje so ljubljanski pitniki
Če obiščete center Ljubljane, pitnikov skorajda ne morete zgrešiti, saj si od Pogačarjevega do Gornjega trga eden za drugim kar sledijo. Starši so še posebej veseli pitne vode na igriščih v Tivoliju in Navju, tekači in sprehajalci pa ob Koseškem bajerju in Cankarjevem vrhu, kjer si žejo po napornem vzponu lahko pogasijo tudi kužki. Javni pitniki niso zgolj urbani okras mesta, ampak nas spominjajo tudi na to, da v Ljubljani pijemo dobro vodo. Javna dostopnost pitne vode preko pitnikov nosi simbolično sporočilo. Voda je naravna dobrina, ki mora biti dostopna vsem, a z zavedanjem, da ima pitna voda tudi svojo ceno. Ob obisku središča mesta boste morda pitnike zdaj, ko veste, kje so, lažje opazili. Naj vas osvežujoč požirek naravne pitne vode navda s spoštovanjem do okolja, ki nam nudi ta privilegij.