Prenova Cukrarne – izziv in referenca za gradbeno stroko
Kmalu bo minilo dve leti, odkar se je začela prenova Cukrarne, ena najzahtevnejših prenov v slovenskem prostoru, predvsem z gradbeno-tehničnega vidika.
Avtorica: Majda Gostinčar, Oddelek za investicije MOL
Za izvedbo te zahtevne prenove je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Strabag, s katerim je Mestna občina Ljubljana oktobra 2018 podpisala gradbeno pogodbo.
Več kot 200 let stari opečni zidovi, debeline meter, ponekod celo več, so bili vsa leta izpostavljeni neusmiljenim vplivom ljubljanskega vremena. V projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal arhitekturni biro Scapelab, je predvideno, da jih v celoti ohranimo, v historičnem objektu pa izdelamo novo betonsko stavbo, znotraj katere se kot hiša v hiši na streho in delno v nove betonske zidove vpne notranja jeklena konstrukcija.
Obsežna dela – številni izzivi
Foto: Dunja Wedam
Za doseganje te osnovne ideje prenove smo predvideli več ključnih faz. Za utrditev obstoječih zidov in pred sanacijo obstoječih temeljev je bilo treba na severni in južni strani objekta postaviti začasno jekleno varovalno konstrukcijo, ki je danes odstranjena že skoraj po celotnem obodu. Temelje je bilo treba sanirati z zunanje (227 pilotov) in notranje strani (281 pilotov), za kar smo porabili 485 ton cementa. Sanaciji 2.250 m3 obodnih zidov in temeljev z zunanje strani je sledila rušitev ostrešja in vseh notranjih konstrukcij, kar je bil z vidika zagotavljanja varnosti delavcev precejšen izziv. Tej fazi sta sledila utrjevanje zidov in temeljev z notranje strani ter izkop kleti pod celotnim objektom do globine 6,8 m. Nad izkopano kletjo smo vgradili 31 betonskih plošč. Izkopu kleti je sledila izvedba notranjih sovprežnih belih betonskih sten, za katere smo porabili 2.200 m3 belega in 3.300 m3 sivega betona.
Izvedba zahteva različne postopke ter prepletenost in sočasnost del, saj je treba nove segmente objekta organsko vpeti v obstoječe dele. »Prenova nam je ponudila več izzivov, med katerimi bi poudaril zahtevnost rušitvenih del,« je izpostavil odgovorni vodja del Karel Bogatin iz Strabaga. »Najprej smo morali namestiti zunanjo varovalno konstrukcijo, nato smo odstranili ostrešje, izvedli AB-venec in namestili kovinsko konstrukcijo strehe. Po namestitvi strešne konstrukcije smo izvedli rušenje notranjega kubusa od zgoraj navzdol. Poleg rušitvenih del je večji izziv predstavljal tudi izkop kleti, ki je zaradi neugodnih geoloških razmer potekal v več fazah. Kot posebnost tega objekta bi izpostavil še notranji kubus, obešen na strešno konstrukcijo, in obbetoniranje obodnih sten z belim betonom.«
»Nadziranje prenove Cukrarne, ki ga opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je poseben izziv, saj se tovrstne prenove tako velikih in zahtevnih objektov ne dogajajo pogosto,« je poudaril vodja nadzora Niko Burazer iz DUP inženiringa. »Med izvajanjem del smo se srečevali z različnimi tehničnimi zapleti, ki smo jih s konstruktivnim sodelovanjem vseh udeležencev do sedaj uspešno rešili, tako da lahko prenova poteka čim bolj nemoteno. Nedvomno je sodelovanje pri tako zahtevni gradnji, kot je prenova Cukrarne, za vse udeležence vir izjemnih izkušenj, ki jih bomo zagotovo s pridom uporabili pri svojem nadaljnjem delu.«
Danes je večina gradbenih del skoraj zaključena, na vrsto prihajajo obrtniška in inštalacijska dela, montaža notranje opreme ter ureditev okolice.
Varnost – kompetentnost, tehnologija in znanje
Med izvajanjem gradbenih del je bilo na gradbišču od 60 do 80 delavcev na dan, medtem ko jih bo od septembra bistveno več, včasih tudi od 200 do 300. Na gradbišču je veliko ljudi pa tudi delovnih strojev, obenem pa veliko del poteka na višini, zato je treba nenehno zagotavljati najvišjo stopnjo varnosti delavcev.
»Ohranjanje obodnega zidovja stavbe neposredno ob javnih površinah, poglobitev stavbe za eno etažo ob strugi reke Ljubljanice, izvedba notranjega kovinskega kubusa in strehe, vse to zahteva kompetentnost izvajalcev, uporabo sodobne tehnologije in znanja vseh deležnikov pri gradnji, da je zagotovljena varnost osebja pri izvedbi teh del,« je poudaril koordinator za varnost in zdravje pri delu Bojan Srovin iz Idile projekta. »Pri dosedanjih fazah gradnje bi izpostavil tveganja zaradi del na višini in manipulacije z masivnimi sklopi konstrukcije. Pri večini teh del je bila potrebna uporaba tehnične opreme in osebne varovalne opreme za višinska dela. V naslednjih fazah gradnje bodo izzivi za zagotovitev varnega dela izhajali predvsem iz vse večjega števila posameznih izvajalcev obrtniških in inštalacijskih del na gradbišču ter koordinacije med temi deli. Glede na odgovoren odnos investitorja do zagotavljanja varne gradnje in kompetentnost izvajalca verjamem, da bo trud vseh še naprej usmerjen v izvedbo projekta brez poškodb pri delu.«
Za izvedbo investicije, ki je ocenjena na dobrih 23 milijonov evrov, je Mestna občina Ljubljana iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 milijonov evrov. Do danes smo od Ministrstva za okolje in prostor, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju, na podlagi naših mesečnih zahtevkov prejeli dobrih 6 milijonov evrov. Dela potekajo skladno s sprejetim finančnim in terminskim planom, po katerem bo objekt zaključen v prvi polovici leta 2021.