Sadjarstvo

Pojdimo skupaj po Sadni cesti

Sadjarstvo, vključno s pridelovanjem jagodičja, je razvito predvsem v Posavskem hribovju (območje pod Jančami). Prevladuje jablana, od drugih sadnih vrst pa hruške, breskve, slive in češnje, nekaj pa je tudi orehov in kostanjev. Prisotni so tako sodobni nasadi in tehnologije pridelave kot tudi ekstenzivni travniški nasadi. V MOL je 28,78 ha sodobnih trajnih sadnih nasadov, kjer prevladuje jablana. Asortiment pri jablanah je klasičen, zlasti v travniški nasadih pa prevladujejo stare sorte hrušk in jabolk. Kmetje skrbijo za svoje nasade s pomlajevanjem kot tudi s postavljanjem protitočnih mrež, kar jim zagotavlja dolgoročen pridelek. Na območju MOL je prisotna tradicija pridelave jagodičja, predvsem jagod. 30 pridelovalcev prideluje jagode na 5-6 ha. Asortiment jagod v pridelavi se zelo hitro menja in pridelovalci sledijo novostim. Kraje z največjo koncentracijo pridelave sadja v vzhodnem delu MOL povezuje Sadna cesta med Javorom in Jančami.

Travniški sadovnjaki

Posebno podobo dajejo pokrajini tradicionalni travniški sadovnjaki. Najdemo jih predvsem na gričevnatih obronkih Ljubljane (Medno, Rašica, Posavsko hribovje) in tudi v nižinskih predelih. V njih dozori veliko sadja, ki večkrat ostane nepobrano. S spodbujanjem lastnikov k predelavi sadja v sokove, suho sadje, kis in druge izdelke se povečuje tudi interes po ohranjanju in vzdrževanju teh sadovnjakov v dobri kondiciji in redni rodnosti. Posebno mesto ima v teh sadovnjakih hruška dišečka, ki jo odlikuje izredna aromatničnost. Primerna je predvsem za pridelavo žganja.  Obstoječa drevesa so večinoma častitljive starosti, raziskava v okviru naloge Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Katedre za sadjarstvo je 2006 in 2007 leta pokazala, da je na območju MOL vsaj 126 dreves omenjene hruške. Geografsko območje pojavnosti hruške »dišečke« zavzema v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana na severu vasi Vnajnarje, Gabrje, Janče in Tuji Grm, na vzhodu vasi Dolgo Brdo, na vzhodu vasi Dolgo Brdo, Volavlje in Malo Trebeljevo, na jugu Mali Vrh in Ravno Brdo ter na zahodu Javor in Besnica. Prizadevanja Mestne občine Ljubljana gredo v smeri razvoja posebne blagovne znamke. 

Hruška dišečka

V Slovenskem vertnarju, prilogi Novic iz leta 1848, lahko zasledimo nabor različnih vrst dišečke: debela poletna, debela zimska, dolgorecljata poletna, jesenska pikasta, poletna rumena, poletna zelena, Rajmska, rujava jesenska. Plodovi so užitni zreli, ko se umedijo, kar je vidno na kožici, ki potemni zaradi spremembe barve mesa. Danes najpogosteje zasledimo »dišečko«, z drobnimi in rumenimi plodovi. Hruška "dišečka" se je in se v največji meri uporabljale za žganjekuho. Ob užitni zrelosti se razvije zelo prijetna aroma plodov, iz česar najverjetneje izhaja tudi poimenovanje sorte. Pridelava hruške »dišečke« je sama po sebi sonaravna, saj so obstoječa drevesa del travniških sadovnjakov po hribovite območju MOL. in da je interes za sajenje novih dreves velik. Plodovi »dišečke« zorijo od konca julija pa do sredine avgusta, odvisno od lege in klimatskih razmer posameznega leta.

Strokovno za pridelavo in predelavo hruške »dišečke« na območju Mestne občine Ljubljana skrbi Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana. Določili so različne standarde od optimalnega roka za pobiranje plodov, namenjenih žganjekuhi ('dišečke' morajo biti ravno prav umedene, da iz njih proizvedemo žganje z značilno 'dišečkino' aromo) do tehnologije predelave. Organizirajo vodeno degustacijo žganja za pridelovalce, kjer jih opozarjajo na posledice posamezne napake v tehnologiji predelave, vodijo tehnologijo oskrbe mladih dreves, za dosego čimprejšnje rodnosti. Na vzhodnem delu MOL ima 115 kmetij ima v povprečju dve drevesi dišečke – 230 do 345 dreves; v program ponovne saditve je vključenih 27 do 40 kmetij; za vzpostavitev blagovne znamke so izrazile interes tri kmetije z registrirano dejavnostjo.