Kmetijstvo in gozdarstvo

Kmetijstvo je pomemben oblikovalec krajinske podobe

Mestna občina Ljubljana (MOL) meri 275 kvadratnih kilometrov. Poleg največjega naselja Ljubljana, je tu še 37 manjših naselij (Besnica, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Črna vas, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Mali Lipoglav, Mali vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Medno, Pance, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Rašica, Ravno Brdo, Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Šentpavel, Toško čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica in Zgornje Gameljne). Podeželski in urbani značaj se prepletata na dveh tretjinah njenega območja. Najbolj izrazito podeželski značaj imajo naselja v Posavskem hribovju na vzhodu MOL. 

Kmetijstvo je še vedno najboljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši oblikovalec krajinske podobe. Kmetijstvo poleg tega omogoča zaposlitev ne zanemarljivemu deležu prebivalstva v podeželskem delu občine.

Po podatkih popisa prebivalstva 1991 je bilo na območju MOL 1.343 kmetij, povprečna velikost kmetije pa je bila 4,00 ha, po popisu kmetijstva 2010 leta pa 826 kmetij in povprečna velikost kmetije 7 ha. Osnovni poudarek pri razvoju kmetijstva v Mestni občini Ljubljana je dan spodbujanju razvoja integriranega in ekološkega kmetijstva.

Kmetijske površine v MOL

Podeželski prostor MOL zaznamujejo določene geografske posebnosti, na podlagi katerih ga lahko razdelimo na hribovito območje (SZ: Toško čelo, Šmarna gora, Rašica in V: Posavsko hribovje) in ravninsko območje (Ljubljansko barje, Ljubljansko polje). Znotraj naselja Ljubljana so se tekom razvoja znašla nekoč samostojna naselja, ki pa so danes le še deli mesta. Od Kleč, Savelj, Jarš, Obrij, Šmartnega ob Savi, Hrastja, Šentjakoba, Sneberij, Zadobrove, Zaloga, Kašlja, Zavogelj, Zadvora, Dobrunj, Bizovika do Hrušice, so območja tradicionalne in tudi danes območja osrednje pridelave zelenjave v MOL. Na teh območjih je še vedno dovolj kmetijskih zemljišč, ki zaradi bližine mesta in dobrega proizvodnega potenciala predstavljajo pomembnega oskrbovalca meščanov s kmetijskimi pridelki, predvsem z zelenjavo.

Pomoč kmetom

Z investicijskimi podporami v obliki državnih pomoči spodbujamo:

  • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo in za ohranjanje kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih,
  • naložbe v predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih,
  • naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Naložbe, podprte s sredstvi MOL, so prijazne do okolja, omogočajo ustvarjanje dodatnega dohodka in zaposlitev na kmetijah ter bistveno vplivajo na kakovostnejše življenje na podeželju.

S finančno podporo v obliki državnih pomoči smo do konca leta 2017 omogočili uresničitev številnih projektov:

  • Izvedbo več kot 20 različnih investicij, kot so novogradnje, obnove ali nakupi opreme za objekte, za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (turizem na kmetiji, predelava in prodaja primarnih kmetijskih proizvodov …).
  • Povečanje pašnih površin za več kot 74 ha.
  • Postavitev mrež proti toči, in sicer na več kot 10 ha sadnih nasadov. 
  • Prenovo hlevov za prosto rejo živali, prav tako pa tudi pomožne živinorejske objekte na 18 kmetijskih gospodarstvih, kar je skupno predstavljalo več kot 36 različnih investicij.
  • Povečanje površin trajnih sadnih nasadov za več kot 2 ha.
  • Zasaditev več kot 5 ha špargljev.
  • Razširitev integrirane ali ekološke pridelave zelenjave v rastlinjakih za več kot 14.000 m3.
  • Obnovo več kot 50 enot nepremične dediščine (kozolci, mlini, kašče, gospodarska poslopja …), ki spadajo med objekte kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.

Integrirano kmetijstvo

Temelji na naravi prijaznem načinu pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana. Integrirana pridelava pomeni uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov.

Ekološko kmetijstvo

Temelji na biološkem razumevanju medsebojnih povezav v kmetijstvu. Razvilo se je v celosten koncept kmetijskega gospodarjenja, ki si v sozvočju z naravo prizadeva za čim bolj sklenjen krogotok snovi in energije na kmetiji oziroma posestvu. V Mestni občini Ljubljana je posebna pozornost posvečena spodbujanju ekološkega kmetijstva predvsem na vodovarstvenih območjih, kjer je to eden najučinkovitejših načinov varovanja talne vode oziroma zalog pitne vode pred onesnaževanjem in na Ljubljanskem barju, kjer tovrstno kmetovanje dolgoročno omogoča ohranjanje naravnih vrednot. Bistvena razlika integrirane od ekološke pridelave je v tehnologiji. V ekološki pridelavi ni dovoljeno uporabljati sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in mineralnih gnojil. 

Naravne danosti za razvoj kmetijstva

Glede na možnosti razvoja kmetijstva so opredeljene štiri večje geografske celote: 

  • Območje prednostnega razvoja kmetijstva na kmetijskih zemljiščih največje ustreznosti – ravninsko območje z najboljšimi kmetijskimi zemljišči brez strogih omejitev, mogoča je intenzivna pridelava tudi najzahtevnejših kultur, ni omejitev zaradi varstva vodnih virov;
  • Območje zadržanega razvoja kmetijstva na zemljiščih, kjer je zahtevano varstvo vodnih virov – zaradi ohranjanja vodnih virov tu veljajo posebne zahteve;
  • Območje razvoja kmetijstva na barju oziroma pretežno oglejenih tleh – omejitve izhajajo iz slabšega proizvodnega potenciala oglejenih tal in zaradi specifičnih vodnih razmer na barju, kjer je tudi velik interes varstva narave, kmetijstvo pa je v tem primeru pomembno za ohranjanje naravnega ravnovesja;
  • Območje razvoja kmetijstva v Posavskem hribovju in na Rašici – gre za območje intenziviranja posebnih oblik pridelave, predvsem sadja in jagodičevja na eni strani ter močnega zaraščanja slabših kmetijskih zemljišč na drugi.

Vzdrževanje poljskih poti

Vzdrževane poljske prometnice so pomembne za izrabo kmetijskih zemljišč, saj omogočajo nemoten dostop do kmetijskih površin, uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije za obdelavo tal, spravilo pridelkov ipd., kar vpliva na gospodarnost kmetijske pridelave. Letno vzdržujemo skoraj 22,5 kilometra poljskih poti. Vzdrževalna dela zajemajo nakup in razgrinjanje gramoza, zmanjševanje vozišča z vibracijskim valjarjem, profiliranje vozišča, čiščenje brežin in podobno.