Mestna občina Ljubljana ima več vodovarstvenih območjih (v nadaljevanju: VVO). Za Ljubljano je najpomembnejše VVO Ljubljanskega polja iz katerega dobiva pretežno količino pitne vode.

• Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15)
• Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS št. 115/07 in 65/12).

Omejitve v kmetijstvu so odvisne od tega, v katerem območju znotraj VVO vodonosnika se kmetijsko zemljišče nahaja. V Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja so določena štiri območja s podobmočji.

• VVO 0 - območje zajetja predstavlja ograjeni del VVO neposredno ob zajetju. Tu je potrebno zagotoviti varovanje zajetja pred neposrednim poškodovanjem objektov zajetja in neposrednim vnosom onesnaževal v zajetje ali njegovo bližino;
• VVO I - območje neposredno ob zajetju, kjer je glede na naravne danosti razredčenje majhno, onesnaževala pa hitro dospejo do zajetja, zato se tu izvaja varovanje z najstrožjim vodovarstvenim režimom;
• VVO IIA - ožje območje s strogim vodovarstvenim režimom;
• VVO IIB - ožje območje z manj strogim vodovarstvenim režimom;
• VVO I VVO II je območje, ki glede na naravne danosti zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas, dovolj veliko razredčenje in dovolj dolg čas za ukrepanje;
• VVO III - območje zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode;
• VVO IIIA – ožje območje milejšim vodovarstvenim režimom;
• VVO IIIB – ožje območje z milim vodovarstvenim režimom.

Omejitve in prepovedi v kmetijstvu so za notranja območja različna. Na področju uporabe gnojil je potrebno poudariti, da je gnojenje brez izdelanega gnojilnega načrta na VVO prepovedano. To v praksi pomeni, da morajo kmetje imeti izdelan gnojilni načrt na podlagi analiz tal, saj prav ta predstavlja temelj za okolju prijazno gnojenje.

• VVO I - najstrožje omejitve gnojenja. Veljajo naslednje prepovedi: gnojenje z gnojevko in gnojnico, preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje v kolobarju, uporaba komposta, digestata ali pregnitega blata 1. kakovostnega razreda, paša živine, največ 140 kg N/ha iz uležanega hlevskega gnoja letno na parcelo, celoletna pokritost tal z zeleno odejo, določeni največji dovoljeni enkratni odmerki N.
  Za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi. Seznam pripravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto najkasneje do konca novembra za naslednje leto. Seznam prepovedanih aktivnih snovi se objavi na spletni strani Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
  Za zmanjšanje dohodka pri kmetovanju na VVO I lahko kmetijski pridelovalci na podlagi Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, 105/2011, 64/2012, 44/2013, 55/2015, 97/2015, 77/2016) uveljavljajo nadomestila. Nadomestila se izplačajo kot državna pomoč.
• VVO II in VVO III - omejitve gnojenja niso tako stroge. Pri mineralnih gnojilih, ki vsebujejo dušik: največ 60 kg N/ha ob začetnem gnojenju, največ 80 kg N/ha za vsako dognojevanje. Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev ni omejitev in se uporabljajo skladno z dobro kmetijsko prakso.
• Na VVO II A so pri paši živine naslednji omejitvi: napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču in pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gažen.