Pridelovanje hrane na vrtičkih je izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.

Vse več je povpraševanja po najemu vrtička s strani ne samo mladih družin, temveč tudi študentov. Želja po kakovostni in zdravi hrani ter preživljanju prostega časa z vrtičkarstvom vedno hitreje prevzema tudi mladino. 

Začetek nove vrtičkarske sezone

Pred vrati je nova vrtičkarska sezona, ki jo bomo na mestnih vrtičkih tudi letos dopolnili z različnimi strokovnimi predavanji in delavnicami, s katerim želimo vrtičkarjem podati dodatno znanje in jim s tem olajšati določena opravila za doseganje boljšega pridelek.

Predavanja in delavnice bodo potekale na treh učnih vrtovih (Rakova Jelša, Ježica, na novo pa letos tudi na Grbi) ter v prostorih četrtnih skupnosti. Teme predavanj in delavnic bodo usklajene s časovnico dela na vrtu. Predavanja so brezplačna, k udeležbi pa vabimo tako izkušene vrtnarje kot popolne začetnike.

Vsako leto več vrtičkov

Mestne vrtičke še posebej intenzivno razvijamo v zadnjih letih. Leta 2016 smo imeli urejena tri vrtičkarska območja s 323 vrtički, danes pa jih imamo že osem, na katerih skoraj 1000 vrtičkov. Urejeni vzorčni vrtičkarski območji sta v Dravljah in Štepanjskem naselju, kjer je skupaj 65 vrtičkov, na Ježici nasproti blokovskega naselja Glinškova ploščad je 258 vrtičkov, na Rakovi jelši 420, ob Cesti Iga Grudna 60 in ob Vojkovi cesti 64. Letos smo uredili še vrtičkarsko območje Grba, kjer je 57 vrtičkov.

Pogovor: "Babica namesto za paradižnik skrbela za konopljo"

Meliha Dizdarević, sodelavka v Odseku za razvoj podeželja na Oddelku za varstvo okolja je ljubiteljica narave in lokalne hrane. Ker je strastna zagovornica samooskrbe in povezovalka številnih Ljubljančank ter Ljubljančanov, ki si želijo svoj vrtiček ali obiščejo katerega izmed učnih vrtov, smo z njo opravili kratek pogovor in izvedeli veliko zanimivosti, tudi zabavnih anekdot.

Zakaj je dobro, da ima čim več Ljubljančank/Ljubljančanov svoje vrtičke?

Vsi tisti, ki že vrtnarijo se bodo strinjali z menoj, da imajo vrt zato, da lahko kontrolirajo pridelavo in kakovost hrane (eko pridelava hrane, brez pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev). Če imaš vrt, si primoran preživeti več časa zunaj na zraku in manj za štirimi stenami. Prav tako se poveča samozadostnost, manj odvisni smo od trgovine in posledično prihranimo denar.

Vrt nam nudi več druženja, saj na vsakokratnem obisku vrtička srečujemo znance, vrtičkarje. Veliko ljudi, predvsem starejši na tak način preženejo depresijo. Zdravo hrano, ki jo pridelaš sam, tudi z veseljem in brez slabe vesti poješ ali jo ponudiš svojim prijateljem, otrokom, vnukom.

Zelenjavni vrt je hkrati prostor za vrtnarsko aktivnost družine, ki si razdeli naloge, povezane z opravili na vrtu. Ena od pomembnih nalog pri obdelavi zelenjavnega vrta je zato vzgojne narave. Kot starši vključujmo svoje otroke, da nam pomagajo pri najpreprostejših vrtnih opravilih. Tako bomo povezali otroke in vrt, torej naravo, v nedeljivo celoto, svoje otroke pa bomo tudi zgodaj ozavestili o pomenu zdrave prehrane. Uživanje zdrave hrane je osnova človekovega zdravja, ki je hkrati temelj otroškega in mladostniškega razvoja, temelj učinkovitosti, ustvarjalnosti znotraj družine in družbene skupnosti.

Živimo v času, ko se moramo zbuditi in ozavestiti, da se vse več nepotrebne embalaža kopiči na našem planetu. Z lastno pridelavo hrane se temu z lahkoto izognemo.

Je še možno najeti vrtiček v Ljubljani?

V Mestni občini imamo sedem urejenih vrtičkarskih območij in skupaj skoraj 1000 vrtičkov. Vsako leto je približno 5 % odpovedi saj se zakupniki starajo, selijo, zbolijo … in vrnejo vrtiček. Zato imamo nekaj prostih vrtičkov na Ježici in Rakovi jelši. Za ostala območja obstaja čakalna lista. Vse informacije prejmejo meščani, če me pokličejo na 01/306-43-27 ali mi pišejo na meliha.dizdarevic@ljubljana.si.  

Kaj bomo letos najprej sejali/sadili?

Letos je vreme v tem času neobičajno toplo, a menim, da narave ni pametno prehitevati. Nočne temperature še se vedno spuščajo pod ledišče in vsi prav dobro vemo, da v hladni zemlji semena slabo in počasi kalijo. Vrtnine, ki so nekoliko manj občutljive na nizke temperature so bob, grah, redkvica, špinača. Te sodijo med prve setve na gredice. Če bo vreme še naprej ugodno, lahko posadimo čebulček, spomladanski česen, solato in zgodnji krompir. Dobro je, da gredice z zgodnjimi setvami prekrijemo z zaščitno kopreno.

Doma na svetli okenski polici, se lahko preizkusimo s setvijo in vzgojo lastnih sadik. Začnemo s setvijo zelenjave, ki za svoj razvoj potrebujejo največ časa, to je zelena in jajčevci, sledi naj setev paprike, paradižnika, bučk, proti koncu meseca pa še kumar. Vendar ne bodimo razočarani, če sadike ne bodo takšne, kot jih lahko kupimo pri profesionalnih pridelovalcih zelenjave, ki imajo zagotovljene optimalne pogoje za njihov razvoj. Zavedanje, da spremljamo rastline od samega začetka, torej od setve, jih opazujemo kako rastejo in se razvijajo, na koncu pa jih zaužijemo ali samo občudujemo in vonjamo, je neprecenljiva izkušnja.

Imate kakšno anekdoto z druženja vrtičkarjev?

Ena izmed njih se je zgodila že nekaj časa nazaj, in sicer je dal vnuk babici v oskrbo sadike paradižnika. Babica je to vestno zalivala, gnojila… skratka skrbela za rastlinico. Rastlinica je rasla, a paradižnikov ni obrodila. Izkazalo se je, da je vnuk svoji babici dal v oskrbo konopljo, ki jo je seveda moral takoj odstraniti.

Potem me je nasmejala še anekdota s krompirjem. Oče je namreč želel presenetiti sina in snaho, zato se je odpravil na njihov vrt (ga prekopal, pognojil in posadil krompir) in tega ni nikomur povedal. Čez par dni, se je na ta isti vrt odpravila snaha in vrt "preštihala", pognojila (ni opazila, da bi že bilo kaj  posajeno) in tudi sama posadila krompir. Lahko si mislite, koliko krompirja so vsi skupaj imeli tisto leto. 

---

Preberite tudi:

• Vrtički v Ljubljani
• Učni vrtovi v Ljubljani

• MESTnica sodelavke Maruške Markovčič: Podeželje in mesto z roko v roki 

---

Priponka:

• Seznam pomladnih aktivnosti na učnih vrtovih.pdf (pdf, 184 KB)