Tigrasti komar

Aedes albopictus

Domovina: Jugovzhodna Azija. Prvič je pripotoval v Evropo z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum, v Albanijo leta 1997.

Značilnosti: Tigrasti komar pika le podnevi, kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Znan je po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih od človeka ustvarjenih bivališč. Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati in se s tem izogne njihovi konkurenci. Poleg tega so majhne količine stoječe vode premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so npr. žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk.

Tigrasti komar ima tudi dormantna jajčeca, ki so odporna na izsuševanje in nizke temperature. Medtem, ko se njegova običajna jajčeca izležejo v nekaj dneh, dormanta ob pomankanju vode lahko zdržijo do pol leta in se izležejo šele, ko jih zalije voda. Ta posebnost je značilna le za tigraste komarje. S tem jim je omogočeno širjenje s človeškim transportom na velike razdalje.

Tigrasti komar je žuželka s popolno preobrazbo (jajčece, ličinka, buba, odrasla žuželka), ki za svoj razvoj potrebuje vodo. Razvoj od jajčeca do odraslega komarja traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa se ta čas skrajša na šest do osem dni. Samica lahko v življenju odloži od 150 do 250 jajčec v več ciklusih po okrog 40 jajčec, ki so velika 0,5 mm. Za razvoj vsakega ciklusa jajčec samica potrebuje obrok krvi, ki ji zagotovi zadostno količino beljakovin. Jajčeca odlagajo na navpično hrapavo površino centimeter nad vodo ali neposredno na vodno površino. Ko jih zalije voda, se iz jajčec izležejo podolgovate ličinke, ki imajo na zadnjem delu razvite škrge. Če jih vznemirimo, bliskovito plavajo s črvastim zvijanjem. Prehranjujejo se z organskim drobirjem in mikroorganizmi v vodi. Po treh levitvah se zabubijo. Buba je sicer mirujoči stadij, ki lebdi pod vodno površino, če pa je vznemirjena, se potopi in plava z zvijanjem. Iz bube se na vodni površini izležejo odrasli tigrasti komarji, ki so značilno črno-belo obarvani in imajo na glavi eno belo progo.

Odgovorno ravnanje: Tigrasti komar je slab letalec, ki preleti le do 200 m, zato je njegovo življenjsko okolje zelo omejeno. Da bi se mu izognili, je zelo pomembno, da:

  • imamo okolico hiše pospravljeno in naokoli nikoli ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje tigrastega komarja;
  • ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje;
  • več kot nekaj dni zunaj ne puščamo nepokritih napihljivih bazenov in drugih vodnih igrač;
  • ne praznimo podstavkov za rože in drugih posod v kanalizacijske odtoke;
  • redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje;
  • skrbimo za vodnjake in ribnike.

Na vrtu in v lončke lahko posadite tudi naslednje rastline, ki odganjajo komarje:

  • roženkravt (Pelargonium radens),
  • šetraj (Satureja montana, S. liburnica),
  • žajbelj (Salvia officinalis),
  • timijan (Thymus vulgaris),
  • meto (Mentha x piperita, Nepeta cataria),
  • meliso (Mellisa officinalis),
  • baziliko (Occimum basilicum),
  • koper (Anethum graveolens) in
  • komarček (Foeniculum vulgare).

Opozorila: Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh. So pa tigrasti komarji tudi potrjeni prenašalci povzročiteljev rumene mrzlice, mrzlice denga, čikungunje in v zadnjem času virusa zika. Pri nas povzročiteljev teh bolezni zaenkrat nismo zasledili, zato je tigrasti komar za meščane predvsem nadležnež, ki vpliva na kvaliteto življenja in ovira polno preživljanje prostega časa.

170517 dogodku v okviru akcije Rokavice gor nrovan 002

O akciji v sklopu kampanje Rokavice gor!

V letu 2017 smo začeli izvajati aktivnosti za preprečevanje širjenja tigrastega komarja.

V ta namen smo v okviru tradicionalne akcije Za lepšo Ljubljano izvedli tri izobraževalno preventivne dogodke.

Prebivalce MOL smo prosili, da pospravijo svoje vrtove in balkone in na dogodke prinesejo odsluženo posodo iz keramike, plastike in kovine, mi pa smo jih nagradili s sadikami zelišč, ki odganjajo komarje.

Na dogodku je Snaga brezplačno ponudila kakovosten kompost, ki nastane v Regijskem centru za predelavo odpadkov (Barje) iz ločeno zbranih bioloških odpadkov. Ponudili pa so tudi enostavnejša popravila vrtnega orodja.

Na treh celodnevnih dogodkih (ČS Šentvid 19. aprila 2017, ČS Črnuče 21. aprila 2017 in ČS Moste 9. maja 2017) smo zbrali skupno 305 keramičnih, 845 plastičnih in 155 kovinskih posod ter hkrati razdelili 1.150 sadik rastlin, ki odganjajo komarje in 4.200 litrov komposta. 

100 sadik rastlin, ki odganjajo komarje smo podarili društvu Zeleni nadzorniki, preostalih 250 sadik pa smo razdelili službam in oddelkom mestne uprave.

Na vseh treh dogodkih smo izvedli tudi delavnice za otroke. Z nami so ustvarjali:

  • skupina otrok Vrtca Šentvid, enote Vid,
  • skupina otrok OŠ Maksa Pečarja,
  • skupina otrok OŠ Vide Pregarc.

Pri zbiranju posodic so sodelovali tudi otroci Vrtca Otona Župančiča ter OŠ Ketteja in Murna.

Na dogodku 17. maja 2017 pred Prirodoslovnim muzejem Slovenije so sodelovali tudi otroci Vrtca dr. Franceta Prešerna, skupina Ježki, ki so pozorno prisluhnili basni o Komarju Tigru. Enostavno si celotno zgibanko, kjer najdete tudi zgodbo, prenestite na svoj računalnik