Tla so površinski del zemeljske skorje, ki je pod vplivom litosfere, atmosfere in hidrosfere dobil novo kakovostno lastnost - rodovitnost. Zaradi antropogenega vpliva so tla izpostavljena različnim degradacijskim spremembam, kot so: erozija, izpiranje, zakisovanje, zaslanjevanje (zimsko soljenje), zbijanje tal, uničevanje strukture in zmanjšanje vsebnosti organskih snovi v tleh. Snovi, ki povzročajo onesnaženost tal, so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Med anorganskimi snovmi so očitnejše predvsem težke kovine (kadmij, cink, svinec, krom, nikelj, živo srebro, baker), med organskimi snovmi pa klorirani ogljikovodiki, poliklorirani bifenili, dioksini, fenoli, policiklični aromatski ogljikovodiki in mineralna olja.

Danes so glavni viri vnašanja nevarnih snovi v tla emisije iz prometa in industrije, intenzivno kmetijstvo (živinska in mineralna gnojila ter fitofarmacevtska sredstva), nelegalna odlagališča odpadkov, blata čistilnih naprav, emisije kurišč in ekološke nesreče (razlitja naftnih derivatov in nevarnih kemikalij).

Načinov vnosa potencialnih nevarnih snovi v človeški organizem je več: z uživanjem hrane, ki je bila pridelana na onesnaženih tleh in onesnažene pitne vode, s prehajanjem preko kože, vdihovanjem prašnih talnih delcev in zaužitjem onesnaženih tal (t. i. iz rok v usta). Slednja načina sta še posebej pogosta pri predšolskih otrocih, saj se dlje časa zadržujejo na otroških igriščih, ker se s tlemi tudi igrajo in talne delce z rokami tudi prenašajo v usta. Nekateri otroci uživajo tla tudi načrtno – motnja, v angleščini imenovana pica. V letu 2009 smo vzpostavili monitoring stanja tal otroških igrišč javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana.

Gozdna tla vplivajo na stanje gozdov in na procese v gozdu oz. gozdnih ekosistemih. So nepogrešljiv del gozda, saj v in na njih živijo številne rastline, živali, glive in mikroorganizmi. Za enega najbolj čistih okolij v Ljubljani so se izkazala gozdna tla v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.