Program Vzgoja za smisel – k smislu usmerjene komunikacijske veščine za soočanje z bivanjskimi stiskami otrok in mladostnikov v pedagoškem delu se naslanja na teoretična izhodišča logoterapije (k smislu umerjene psihoterapije) Viktorja Frankla (1905–1997). Frankl je med preživljanjem grozot nacističnih koncentracijskih taborišč II. svetovne vojne razvil edinstven pristop k psihoterapiji, poznan pod imenom logoterapija. Bistvo njegove teorije je prepričanje, da je človekova prvenstvena motivacijska sila njegovo iskanje smisla oz. volja do smisla. Prav vprašanje smisla in smiselnosti posameznikovih prizadevanj se v časih, ki jih živimo, pojavlja kot temeljni problem pri mnogih mladostnikih. Vzgoja za smisel predstavlja temeljni preventivni ukrep za razvoj otrokovih in mladostnikovih sposobnosti za uspešno soočanje z življenjskimi preizkušnjami. Zato ima k smislu usmerjena psihoterapija pomemben preventiven in suportiven značaj.

Z občutkom bivanjske praznine pri otrocih in mladostnikih se pogosto soočajo tudi pedagoški delavci. Na izobraževanju se bomo seznanili z načini, kako prepoznati bivanjsko (eksistencialno) stisko mladostnikov, kako nanjo odgovoriti, kako osmišljati otrokom in mladostnikom izobraževalni proces, v katerega so vključeni, ter kako v mladih spodbujati notranjo motivacijo, pozitivno vrednotenje sebe ter vztrajnosti na poti odkrivanja lastnega življenjskega smisla. Z učenjem k smislu usmerjenih komunikacijskih veščin se bomo naučili, kako s preventivnim delovanjem vzgajati mlade za vrednote, ki jim bodo pomagale pri njihovi celostni rasti in razvoju.

Del izobraževanja bo namenjen tudi opolnomočenju pedagoških delavcev za njihovo vzgojno-izobraževalno delo, za razmislek o stiskah, s katerimi se srečujejo pri svojem pedagoškem delu ter iskanju odgovorov, kako se soočati z notranjimi in zunanjimi izzivi.