Razglasili smo drevo leta 2022 in posadili nov drevored Velo-city
28. novembra 2022, na dan, ko obeležujemo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, smo razglasili drevo leta 2022. Naziv je prejela perzijska bukev (Parrotia persica), ki raste na zelenici pri Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi ulici 6.
Meščanke in meščani so letos predlagali 35 dreves, ki si po njihovem mnenju zaslužijo naziv drevo leta. Strokovna komisija je nato izbrala sedem finalistov, med katerimi so meščanke in meščani izglasovali drevo letošnjega leta – to je postala perzijska bukev (Parrotia persica) na zelenici pri Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi ulici 6, ki so jo predlagali prav v omenjenem zavodu. Prejela je 494 glasov oziroma dobrih 35 % vseh glasov.
Perzijski bukvi smo nadeli »medaljo«
Drevesu leta smo simbolno nadeli znak Drevo leta 2022, razglasitev pa so z glasbenim nastopom popestrili učenke in učenci OŠ Vodmat.
Na razglasitvi drevesa leta je v. d. direktorja Zavoda RS za transfuzijsko medicino Peter Kavčič poudaril, da »bomo s ponosom še naprej skrbeli za drevo, ki predstavlja tudi plemenitost naših krvodajalcev, ki se odzivajo na naše akcije. Nagrada je tudi njihova in se jim še enkrat zahvaljujem. S tem drevesom se jim je zahvalila tudi narava.«
Podžupan prof. Janez Koželj je dodal: »Drevesa so živa bitja, ki živijo z nami in ne samo, da nudijo lepo podobo, temveč tudi sicer lepšajo podobo mest, nas hladijo, čistijo zrak in nas opozarjajo na to, da smo tudi mi del narave. Mesto časti drevesa in želim si, da bi jih častilo čim več meščank in meščanov.«
Z drevoredom »Velo-city 2022 Ljubljana« spodbujamo kolesarjenje
Po razglasitvi drevesa leta smo na zelenici ob Celovški cesti, na odseku med Ulico Jožeta Jame in Prušnikovo ulico, posadili še nov drevored, ki ga sestavlja 29 dreves, ki so junija letos začasno lepšala osrednje prizorišče 29. svetovnega kolesarskega kongresa Velo-city Ljubljana.
Foto: Matjaž Očko
Drevesa so ustvarjala prijetnejše vzdušje v dvoranah Gospodarskega razstavišča in navduševala okoli 1.300 udeležencev kongresa. Že takrat smo napovedali, da bomo ta drevesa posadili na izbrano lokacijo v Ljubljani, kjer bodo trajno zagotavljala senco predvsem kolesarjem in pešcem.
Tudi letos bomo posadili okoli tisoč novih dreves
V Ljubljani vseskozi posebno pozornost posvečamo drevesom, saj se zavedamo njihovega izjemnega pomena za kakovost življenja v mestu, družbo in posameznika. Naša prizadevanja potrjujeta tudi Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki sta v okviru programa Tree cities of the World Ljubljani že tretje leto zapored podelili naziv mesto dreves (2019, 2020, 2021). Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. V Mestni občini Ljubljana smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je najboljša zelena prestolnica Evrope (ta naziv smo prejeli leta 2021) res dobesedno zelena.
Prizadevamo si, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo do 600 dreves vsako leto. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za mestne gozdove.
V letu 2021 smo zasadili 1.080 dreves in tudi letos jih bomo do konca leta zasadili okoli 1.000. Skupaj smo doslej posadili že več kot 40.000 dreves.
V spomladanskem času smo v okviru akcije Za lepšo Ljubljano, v okviru kampanje Človek, čuvaj svoje mesto pripravili sporočila o skrbi za drevesa. Vselej pa sledimo strokovnim smernicam na področju ravnanja z drevesi, ki so objavljene tukaj, in z njimi redno seznanjamo različne javnosti, lastnike zemljišč, izvajalce del in druge deležnike.
S tem želimo tudi lastnice in lastnike zemljišč, na katerih rastejo drevesa, opomniti na to, da bo za vse koristno, če bodo za drevesa negovali skladno s temi smernicami, ter jim tako podaljšali življenje, s tem pa tudi izboljšali kakovost bivanja v mestu.