Virtualna delavnica za vrtičkarje: Izbor kakovostnih sadik in kombinacije sajenja
Pred nami je že druga virtualna delavnica, saj se tudi tokrat vrtičkarji niste mogli zbrati na vrtičkarskem območju Grba, kjer po navadi za vas potekajo brezplačne delavnice.
Predavanje je za nas ponovno pripravil agronom in strokovnjak iz Zelenega sveta Davor Špehar.
Tokrat vam pove:
- katere dobrote z vrta že lahko poberemo
- zakaj je bolje uporabiti slovenske sadike
- kaj lahko sadimo že danes in na kaj moramo še počakati
- kako preveriti, ali je pozeba prizadela sadno drevje ali ne.
Davor Špehar vam bo osebno na voljo za vsa vprašanja, petek, 10. aprila, med 8. in 9. uro zjutraj. Zainteresirani za dodatna gradiva ali informacije lahko pišete na zavod.eneja@gmail.com, kjer boste dobili tudi telefonske številke za osebni stik, če boste tako želeli.
Spodbujamo lokalno samooskrbo v mestu
V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za povečano stopnjo samooskrbe, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.
Na mestnih zemljiščih, ki jih urejamo in oddajamo za vrtičkarstvo, dovoljujemo le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Prav tako tudi v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. Uporabljamo stroj za zatiranje plevela, ki deluje na osnovi vodne pare, rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica).
Vedno večja želja po kakovostni in zdravi hrani
Vrtičkarstvo je dejavnost, ki ima več namenov in ima tako ekonomski kakor tudi socialni potencial. Njen primarni namen je pridelovanje vrtnin za lastne potrebe, na ravni mesta pa gre za pomemben dejavnik povečevanja stopnje samooskrbe.
Pridelovanje hrane na manjših površinah je tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta. Vse več je povpraševanja po najemu vrtička s strani ne samo mladih družin, temveč tudi celo študentov. Želja po kakovostni in zdravi hrani ter preživljanju prostega časa z vrtičkarstvom vedno hitreje prevzema tudi mladino.
Vrtiček ("gartlc") je imela vedno vsaka slovenska domačija. Navada "imeti vrtiček" je s priseljenci prišla tudi v urbana središča. Največji razmah postavljanja vrtičkov tako beležimo predvsem ob novo nastalih stanovanjskih soseskah.