Hoja

Mestna dnevna soba

Se še spomnite, kako se je treslo Plečnikovo Tromostovje pod težo avtobusov in avtomobilov, ki so vsak dan vozili čez njega?

Leta 2007 smo s prenovo Wolfove ceste in Prešernovega trga začeli urejati mestno središče, ne le s prenovo komunalne infrastrukture in pešcem prijaznejšega tlakovanja, ampak tudi s postopno zaporo mestnega središča za ves motorni promet, kjer je sedaj možna le dostava blaga med 6. in 10. uro (za vozila z dovolilnicami).

Nekdanja parkirišča smo preuredili v osrednje prireditvene in družabne prostore – Kongresni trg (s podzemno garažo), Trg republike, Novi trg, Breg. Tako je danes pešcem in kolesarjem v centru mesta namenjenih že več kot 10 hektarjev površin, zaradi česar je tudi manj emisij in manj hrupa, ki jih povzroča promet.

Nekoč poln pločevine, danes osrednji prireditveni in družabni prostor

Eden izmed osrednjih prireditvenih in družabnih prostorov je danes Kongresni trg, ki smo ga leta 2011 prenovili in izpraznili avtomobilske pločevine. Izvedene so bile obsežne arheološke raziskave ter ureditev parka in ploščadi po zahtevah Zavoda za varstvo kulturne dediščine (spomenik državnega pomena – Plečnikova dediščina). Julija 2011 smo pod Kongresnim trgom odprli parkirno hišo, ki obsega 720 parkirnih mest v petih podzemnih etažah. V njej je stanovalcem mestnega središča, ki živijo na območjih, zaprtih za promet, na voljo 334 parkirnih mest. Vrednost celotnega projekta, ki je obsegal izgradnjo objekta parkirne hiše z izvedbo uvozov iz Šubičeve ceste, ureditev obodnih cest, ureditev ploščadi, ureditev parka in preureditev celotne komunalne infrastrukture, je bila 19,7 milijona evrov.

22c. Koncert na Kongresnem trgu Dunja Wedam
Koncert na Kongresnem trgu Foto: Dunja Wedam

Z mostovi in brvmi krajšamo razdalje

Z gradnjo oziroma prenovo trinajstih mostov čez Ljubljanico (most na Špici, Hradeckega most, Mesarski most, Žitni most, Fabianijev most, Materinski most, Lipičeva brv na Potočnikovi, Karlovški most, Ribja brv, brv čez Gruberjev kanal – Streliška, brv za pešce v Mostah, brv čez Gruberjev kanal – Povšetova, most čez Gruberjev kanal – Snaga) smo zbližali nabrežja in skrajšali razdalje, obenem pa ustvarili nove družabne javne prostore nad reko, kot si jih je zamislil že Plečnik. 

Zadnje izmed prenovljenih nabrežij je konec leta 2017 prenovljeno Gallusovo nabrežje, s prenovo katerega smiselno zaključujemo preureditev nabrežij Ljubljanice od Zmajskega do Šentjakobskega mostu, ki usmerja sprehajalce in kolesarje naprej po promenadi do Špice po eni od Plečnikovih urbanističnih osi – vodni osi.

Za projekt Preureditev nabrežij in mostovi na Ljubljanici smo izmed 347 prijavljenih projektov iz 36 evropskih držav prejeli evropsko nagrado za mestni javni prostor (2012).

Dostava blaga v območju za pešce

Na omenjenem območju se lahko izvaja dostava blaga in njegov odvoz le v okviru predpisanega dostavnega časa, to je od 6.00 do 10. ure. Za dostop do območja je potrebno imeti elektronske dovolilnice, s katerimi sta prek sistema potopnih stebričkov omogočena avtomatski nadzor in evidenca nad tovornimi vozili. 

Trajnostno načrtovanje mestne logistike lahko bistveno prispeva k optimizaciji dostav blaga, zniža stroške ter posledično tudi negativne vplive na okolje in zdravje ljudi v mestu. S tem namenom smo v sklopu evropskega projekta CIVITAS Elan ustanovili spletni portal dostav – za trajnostno politiko na področju dostav, nudenje informacij o obstoječih dostavah, izmenjavo mnenj in izkušenj o trajnostnih konceptih dostave blaga ter zbiranje novih idej za nove trajnostno naravnane projekte.

Električna vozila Kavalir

Na območju za pešce v mestnem središču so prebivalcem in obiskovalcem skozi vse leto brezplačno na voljo električna vozila Kavalir.

Prvi dve vozili smo kot testno storitev »prevoza na klic« v sklopu storitev Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet uvedli v evropskem projektu CIVITAS ELAN leta 2009.

V letu 2017 jih je bilo v voznem parku LPP skupno že šest – trije odprtega in trije zaprtega tipa. Vrednost nakupa vseh vozil je bila 213.777 evrov. Zaradi njihove nizke hitrosti jih potniki lahko ustavijo kar med vožnjo, ustrežljivi vozniki pa so dosegljivi tudi na klic. S Kavalirji, ki vozijo brez postajališč po želji potnikov, se lahko brezplačno zapelje do pet potnikov hkrati. Do konca leta 2017 so Kavalirji prepeljali več kot 1,2 milijona potnikov.

 

Spremenjen prometni režim na prenovljeni Slovenski cesti

Eden vidnejših ukrepov za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je preureditev dela glavne prometnice – Slovenske ceste – v območje, namenjeno pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov.

Z ukinitvijo osebnega motornega prometa na njenem osrednjem delu v letu 2015 smo koncentracije črnega ogljika zmanjšali za kar 70 % nad ozadjem (kakovost zraka se na okoliških cestah ni zmanjšala, ampak je ostala enaka), kar dokazuje, da lahko s pravimi ukrepi močno vplivamo na lokalno izboljšanje kakovosti zraka. Poleg tega se je zmanjšal tudi hrup zaradi osebnih vozil za okoli 6 dB. 

Opravili smo arheološke raziskave in cesto prenovili tudi v globino (zamenjava kanalizacijskih vodov, napeljav... ), nato smo območje najprej delno odprli za nemotoriziran promet, da smo v praksi preizkusili, kako deluje nov prostor. Posebno tlakovanje in 400 metrov dolg drevored 63 malih jesenov, ki je zasajen po vzhodnem robu ulice, sta najbolj prepoznaven element nove ureditve Slovenske ceste. Vrednost projekta ureditve osrednjega dela ceste je bila 3,4 milijona evrov. prej danes

S prenovo Cankarjeve ceste smo namenili več prostora pešcem in kolesarjem ter dodali še zadnji košček za obuditev ideje o promenadi med Robbovim vodnjakom ter Tivolskim gradom, ki je nekoč že oživljala to območje.

8b Slovenska cesta DANES Nik Rovan
Preureditev Slovenske ceste podpira 88 % vprašanih v anketi, opravljeni v okviru priprave Celostne prometne strategije leta 2017.

8e tlakovanje na Slovenski cesti
Tlakovci na prenovljeni Slovenski cesti so postavljeni v zanimivem geometričnem vzorcu, zaradi česar se Ljubljančanke in Ljubljančani tukaj zelo radi fotografirajo. V ta namen smo na družbenem omrežju Instagram pripravili projekt, imenovan #LJfootie.

Sklenjen notranji cestni obroč

S Fabianijevim mostom med objektoma Cukrarne smo leta 2012 povezali Njegoševo in Roško cesto ter tako sklenili notranji cestni obroč, kar je omogočilo nadaljnjo omejevanje osebnega motornega prometa v ožjem mestnem središču. S tem smo uresničili zamisel arhitekta in urbanista Maksa Fabianija, ki jo je pred več kot sto leti oblikoval v svojem urbanističnem načrtu za popotresno Ljubljano. Eden bistvenih elementov njegovega načrta je bil tudi cestni obroč okrog mestnega središča. Zgornji nivo mostu je namenjen motornemu prometu, Kavalir spodnji pa pešcem in kolesarjem. Vrednost projekta je bila 16,5 milijona evrov.