Gozdarstvo

Gozdovi prekrivajo skoraj 46 % občinske površine

Najbolj gozdnato je hribovje vzhodno od Zaloga, kjer gozd prekriva kar 73 % površine (področje gozdnogospodarske enote Polje). Bistveno manj gozdnato je območje samega mesta Ljubljane, skupaj s prostranim na severu ležečim Ljubljanskim poljem ter na jugu prevladujočim Ljubljanskim barjem, sicer pa je gozdnatost v zahodnem delu občine 25 %, kar pomeni, da gozd prekriva četrtino površine (področje gozdnogospodarske enote Ljubljana). Večina gozdov, natančneje 92 %, je v zasebni lasti. Lastnik 6% gozdov je država, manj kot 2 % oziroma 174 ha gozdov pa je last Mestne občine Ljubljana Večina gozdov v lasti občine je na področju samega mesta in zahodno od njega, v gozdnatem vzhodnem delu so občinski le 4 ha gozdov. Gozdna posest je izredno razdrobljena, saj je tu skoraj 17.000 zasebnih gozdnih posesti, ki je v lasti, če upoštevamo tudi solastnike, kar 24.000 lastnikov gozdov.

Gozdne prometnice

Gozd mora biti dostopen za ljudi in mehanizacijo, kar je pogoj za normalno gospodarjenje z njim. Urejena infrastruktura v gozdu, gozdne ceste in gozdne vlake, je osnova za učinkovito gospodarjenje z gozdovi in pomembno prispeva k znižanju stroškov proizvodnje. Ločimo dve vrsti gozdnih prometnic, gozdne ceste in gozdne vlake.

Gozdne ceste so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočajo transport gozdnih lesnih sortimentov, lažji nadzor nad gozdom, posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah in možnost rekreacije in turizma. Po navadi so te ceste označene s prometnimi znaki, ki omejujejo uporabo za promet z motornimi vozili na lastno odgovornost voznikov.

Gozdne vlake so ožje poti, namenjene za spravilo lesa s traktorjem ali drugimi spravilnimi sredstvi. V večini primerov služijo vlečenju lesa po tleh. Poleg osnovne rabe v primestnem okolju imajo gozdne prometnice tudi velik pomen za rekreacijo. Obiskovalcem omogočajo dostop do gozda in nekatere služijo tudi kot kolesarske in sprehajalne poti.

Skupna dolžina produktivnih cest (gozdne in javne ceste, primerne za transport lesa) na območju Mestne občine Ljubljana je 154 km. Skupna dolžina gozdnih cest je 41 km, od tega je 35 km produktivnih. Gostota produktivnih cest je 13,5 m/ha in je nekoliko nižja glede na povprečno gostoto v gozdnogospodarskem območju Ljubljana (15,8 m/ha). Odprtost za spravilo v večnamenskih gozdovih je v gozdnogospodarski enoti Polje 55% in v gozdnogospodarski enoti Ljubljana 86%. V gozdnogospodarski enoti Ljubljana prevladujejo spravilne razdalje med 200 in 600 m, v gozdnogospodarski enoti Polje pa med 200 in 800 m. Vzdrževanje gozdnih cest zagotavlja Mestna občina Ljubljana, vzdrževanje gozdnih vlak pa le na gozdnih vlakah, ki so ali v lasti Mestne občine Ljubljana ali javno dobro in v upravljanju Mestne občine Ljubljana.

Gozd s posebnim namenom

Za gozd s posebnim namenom so razglašeni gozdovi znotraj avtocestnega obroča Rožnik in Šišenski hrib, Grajski grič, Golovec, Koseški boršt in za Mošenicami, Draveljska gmajna, Brdo in Vrhovci, Dolgi most, Stožice in zaradi izjemnega obiska tudi gozdovi na Šmarni gori in Grmadi. Ti gozdovi prebivalcem Ljubljane omogočajo rekreativne aktivnosti, ki jih telesno ali duševno sproščajo in krepijo. Gozdovi znotraj avtocestnega obroča kot zeleni klini segajo do središča mesta, zaradi česar izboljšujejo kakovost in ohranjajo zdravo okolje ter blažijo vpliv emisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, pospešujejo intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izboljšujejo izolacijo pred hrupom. 

Gozdovi v bližini naselja Ljubljana imajo 1. stopnjo poudarjenosti socialnih funkcij. Zaradi zvezdaste strukture Ljubljane je takih gozdov bistveno več kot v drugih okoljih, kar je izrazita prednost Ljubljane in velika ugodnost za njene prebivalce. Z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 60/10, 64/10 in 48/15)je za gozd s posebnim namenom razglašenih 1153 ha gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti socialnih funkcij. Osnovno vodilo za izbor gozdov s posebnim namenom je bila obiskanost teh gozdov oziroma obseg rekreacije v teh gozdovih. Pomembno je bilo tudi to, da ležijo znotraj strnjenih urbanih območij in imajo poudarjeno higiensko zdravstveno funkcijo.

Evropski forum za urbano gozdarstvo

Evropski forum za urbano gozdarstvo združuje oblikovalce politik, managerje in znanstvenike, ki so aktivni v urbanem gozdarstvu in se ukvarjajo z urbano ozelenitvijo in zeleno infrastrukturo.Udeleženci foruma, ki je leta 2016 potekal v Ljubljani, v okviru Evropskega zelenega tedna in projekta Zelena prestolnica Evrope 2016, so ob tem obiskali tudi mestne gozdove, parke, Gozd eksperimentov in drugo zeleno infrastrukturo ter spoznali nekaj odličnih naravnih rešitev, ki so Ljubljani prislužile ta prestižni naziv.