Življenje na podeželju

Življenje na podeželju je zelo pestro

Ko pomislimo na Ljubljano, se nam pred očmi zariše Tromostovje, Grad, srednjeveško mestno jedro s številnimi uličicami in trgi ter Ljubljanico, ki se vije skozi mesto ujeta v korito, delo našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Le redko kdo pa ve, da se Ljubljanica osvobodi spon začrtanega korita in začne zadnji košček svoje poti do mesta, kjer se s Kamniško Bistrico združi v Savo. To se zgodi pri Podgradu, ki predstavlja najsevernejše naselje vzhodnega hribovitega območja Mestne občine Ljubljana.

Tu se začne ljubljansko podeželje. Malokdo ve, da lahko le dva koraka iz najožjega mestnega jedra spočije svoje oči in telo v lepi zeleni naravi, na bližjih in daljnih razgledih po okoliških gričih in hribih. Tako pogled z najvišjega vrha Mestne občine Ljubljana - Janč (794 m) seže vse do Snežnika, Nanosa, Kamniško-Savinjskih Alp, Kuma in Gorjancev. S tega mesta lahko vidimo skoraj pol Slovenije. Tu živijo ljudje, ki kreirajo podobo krajine in pišejo posebno zgodovino. Življenje na podeželju je zelo pestro. Bogatijo ga različne kulturne in turistične prireditve, skupinske akcije in srečanja, ki potekajo po vaških naseljih. 

Podgrad včeraj, danes, jutri

Na pobudo lokalnih prebivalcev smo na območju Podgrada pri Ljubljani razvili program Podgrad včeraj, danes, jutri, v sklopu katerega smo postavili vaško obeležje, označili domačije z domačimi imeni in zastavami, popisali 20 življenjskih zgodb domačinov iz Podgrada, uredili šest počivališč z razgledišči, izvedli pet izobraževanj lokalnih turističnih vodnikov, izdelali turistične pakete za različne ciljne skupine, izdali brošuro »Kdo so bili Ostrovrharji«, izdelali maketo vodnega mlina kot učnega pripomočka ter izdali monografijo Podgrad 1000. Z razvojem programa smo še dodatno razvili vsebine s turistično ponudbo Ljubljane, raziskali etnološko dediščino območja ter mu ponudili dodatne razvojne možnosti.

Vaška učna točka na Jančah

Dokončali smo Vaško učno pot na Jančah, ki je postala mesto druženja in širjenja znanja. Z nadgradnjo Podružnične šole Janče so prebivalci območja pod Jančami dobili prostor za izvajanje različnih delavnic, za vaje in druženje.

Sofinanciranje delovanja društev in izvedbe strokovnih vsebin na prireditvah

V Mestni občini Ljubljana deluje 16 strokovnih društev s skupno 2000 člani. Njihovo delovanje je pomembno za ohranjanje in promocijo podeželja. Od leta 2007 so društva s finančnimi sredstvi, ki smo jim jih namenili, organizirala prek 2000 različnih predavanj, predstavitev in strokovnih ekskurzij, prek 220 različnih manjših samostojnih prireditev ter vsako leto več kot 10 večjih prireditev, med katerimi so

  • Jagodne in Kostanjeve nedelje,
  • Posavsko štehvanje,
  • Konjeniški dan v Podmolniku (prej Zajčji dobravi),
  • Praznik jeseni,
  • Pohod pod Pugledom in
  • Pohod po Ostrovrharjevi poti.

Prenos znanja in informiranje v kmetijstvu in gozdarstvu

Članom kmetijskih gospodarstev, skupinam pridelovalcev zelenjave, sadja, rejcem živali, lastnikom gozdov, kmetijam z dopolnilno dejavnostjo in vrtičkarjem ponujamo številna izobraževanja in usposabljanja v obliki delavnic, predavanj, demonstracijskih prikazov, tečajev, obiskov kmetij in ogledov dobrih praks. Do zdaj smo izvedli skoraj 12.000 ur izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 9.200 udeležencev.

Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem

Na območju občin Ljubljana, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica in Škofljica smo v letu 2008 oblikovali Lokalno akcijsko skupino Sožitje med mestom in podeželjem, ki je pripravila lokalno razvojno strategijo tega območja, na podlagi katere je bilo možno pridobiti sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, namenjena izvajanju pristopa LEADER. Na območju Mestne občine Ljubljana je bilo iz sredstev LEADER sofinanciranih 10 projektov (Podružnična šola – gibalo razvoja, Srečanje vasi Gabrje – Gaberje, Skulptura na vasi – kiparska kolonija Volartis, Moje pesmi – moje sanje, Ljubljana in Slovenija na dlani, Izobraževalno središče Dolenčev mlin, Barje kot učilnica, Več znaš, več veljaš, Kmetijstvo za park ter skupna projekta vseh petih občin – Ženska od Ž do A in EPP – Enotna propaganda podeželja).

Turistične kmetije

Ljubljančani si vedno bolj želijo kvalitetno preživeti prosti čas izven mesta, kjer je mogoče pojesti dobro in zdravo hrano, zlasti jedi, ki so jih mestni jedilniki pozabili. Vedno večja je želja po preživljanju kvalitetnega prostega časa izven mest, v naravi, kjer je mogoče pojesti dobro in zdravo hrano, zlasti jedi, ki so jih naši jedilniki pozabili. Vse to ponujajo turistične kmetije. Na območju Mestne občine Ljubljana deluje sedem izletniških turističnih kmetij in dve nastanitveni turistični kmetiji. Primarna kmetijska pridelava v današnjem času zahteva vedno pogosteje nadgradnjo v obliki dopolnilnih dejavnosti. Različne vrste predelav, predvsem pa turistična dejavnost na kmetiji, dodajajo vrednost primarnim proizvodom.  Turistične kmetije so dobra priložnost za vse, ki želijo svoje pridelke in izdelke ponuditi gostu na drugačen način – v obliki kulinaričnih specialitet. Turistična dejavnost na kmetiji nudi družinskim članom, pogosto gre kar za tri generacije, osnoven oziroma dodaten zaslužek ter zagotavlja preživetje kmetije. 

Pohodne poti

Pohodne poti v skupni dolžini 225 km prepredajo ljubljansko podeželje in nudijo številne možnosti za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Po planinskih poteh pohodnike vodi rdeče-bela Knafeljčeva markacijah, po Borovničevi, Kostanjevi in Ostrovrharjevi pohodni ter Krožni pohodni poti pod Pugledom pa jih usmerjajo table. Dve gozdni učni poti – Naravoslovna gozdna učna pot Mali Vrh in Gozdna učna pot po Šmarnogorski Grmadi, nudita tudi informacije o gozdu in vsaka na drugačen način nagovarja obiskovalca. Označene pohodne poti so speljane tako, da lahko pohodniki spoznavajo naravno in kulturno dediščino območja ter uživajo v panoramskih razgledih, ki se odpirajo na grebenih od koder je v lepem vremenu moč videti polovico Slovenije. Poti omogočajo obisk celo leto, vsako leto pa lokalna društva organizirajo tudi vodene pohode. 

Dediščina

Poseben pomen za razvoj podeželja ima vsekakor ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ker je območje, zaradi bližine mesta, izredno primerno za rekreacijo in privlačno za številne obiskovalce, so bile na treh mestih, kjer se odpirajo najlepši razgledi po okolici Ljubljane, postavljene tudi tri panoramske table z opisom vrhov (Janče, Podgrad, Mali Vrh). Podeželski prostor nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi. Z usmerjanjem rekreativcev na urejene pohodne poti, ohranjamo naravni prostor. 

Na podeželju MOL je postavljenih 8 označenih pohodnih poti v skupni dolžini 122,4 km. Štiri poti imajo vstopne table z zemljevidi in vrisano potjo ter 55 usmerjevalnih tabel. Po območju poteka tudi 167 km označenih planinskih in drugih poti. Dve učni poti (Naravoslovna gozdna učna pot Mali Vrh in Gozdna učna pot po Šmarnogorski Grmadi), v skupni dolžini 7,5 km, predstavljata pomen gozda.

Za ohranjanje identitete območja je vsekakor pomembno ohranjanje nepremične etnološke dediščine tega območja. Na celotnem območju podeželja MOL je zabeleženih 164 enot nepremične dediščine, od katerih je bilo obnovljenih 24 enot, od tega 8 kozolcev, 1 mlin, 2 skednja, 1 svinjak, 2 kašči, 7 gospodarskih poslopij, 1 čebelnjak, 2 hleva. Za spomenike lokalnega pomena je bilo razglašenih 7 enot:

  • Sklep o razglasitvi domačije Gorjanc za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 50/01 in 16/08 - ZVKD-1)
  • Odlok o razglasitvi Domačije Topolovčar za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 16/07)
  • Odlok o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja na Jančah s pokopališčem za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 92/07 in 16/08 - ZVKD-1)
  • Odlok o razglasitvi hiše Spodnja Besnica 23 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 25/11)
  • Odlok o razglasitvi ruske dače v Zgornjih Gameljnah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 79/11)
  • Odlok o razglasitvi hiše Spodnje Gameljne 26 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 77/12)
  • Odlok o razglasitvi Ježarjeve domačije v Šmartnem za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 84/12)     

Nekateri zavzeti posamezniki svoje obnovljene enote nudijo na ogled javnosti. Dolenčev mlin (Podlipoglav) nudi ogled obnovljenega mlinskega mehanizma in prenos tradicionalnih znanj na mlajše generacije; Vaška sušilnica sadja(Mali Lipoglav) je danes obnovljena in nudi prikaze sušenja sadja; Škrbinčev toplar (Tacen) hrani zbirko predmetov, ki zarisujejo življenje v Vižmarjih in Tacnu. Programi vezani na predstavitve, nudijo nekaterim, ki jih izvajajo, tudi  dodaten zaslužek.

Posebnega pomena so različne strokovne podlage, iz katerih je moč črpati ideje za oblikovanje novih produktov. Kot rezultat različnih strokovnih raziskav na območju vzhodnega dela MOL je bil leta 2006 izdan zbornik Na podeželju.

  • Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana. Gre za popis vseh etnoloških vsebin, ki so v obdobju do 2013 služile kot izhodišče za nove produkte
  • Modrost stare mame v Deželi jagod, turistični paketi v Podgradu, vsebina na različnih prireditvah
  • Kostanjeva in jagodna nedelja, prikazi mletja v Dolenčevem mlinu, oblikovanje raznovrstne kulinarične ponudbe na vzhodnem delu MOL.

Med leti 2009 in 2011 so bile izdelane strokovne podlage za predstavitev območja Podgrada, od kamnoloma mlinskih kamnov do naravne in kulturne dediščine. Postavljenih je bilo pet predstavitvenih tematskih tabel – Sotočje, Vila Kansky, Stari grad, Kamnolom mlinskih kamnov, naravna dediščina.