Življenje na podeželju

Življenje na podeželju je zelo pestro

Ko pomislimo na Ljubljano, se nam pred očmi zariše Tromostovje, Grad, srednjeveško mestno jedro s številnimi uličicami in trgi ter Ljubljanico, ki se vije skozi mesto ujeta v korito, delo našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Le redko kdo pa ve, da se Ljubljanica osvobodi spon začrtanega korita in začne zadnji košček svoje poti do mesta, kjer se s Kamniško Bistrico združi v Savo. To se zgodi pri Podgradu, ki predstavlja najsevernejše naselje vzhodnega hribovitega območja Mestne občine Ljubljana.

Tu se začne ljubljansko podeželje. Malokdo ve, da lahko le dva koraka iz najožjega mestnega jedra spočije svoje oči in telo v lepi zeleni naravi, na bližjih in daljnih razgledih po okoliških gričih in hribih. Tako pogled z najvišjega vrha Mestne občine Ljubljana - Janč (794 m) seže vse do Snežnika, Nanosa, Kamniško-Savinjskih Alp, Kuma in Gorjancev. S tega mesta lahko vidimo skoraj pol Slovenije. Tu živijo ljudje, ki kreirajo podobo krajine in pišejo posebno zgodovino. Življenje na podeželju je zelo pestro. Bogatijo ga različne kulturne in turistične prireditve, skupinske akcije in srečanja, ki potekajo po vaških naseljih. 

Društva na podeželju

Na podeželju MOL obstaja zelo veliko formalnih in neformalnih interesnih skupin, kjer se ljudje ciljno združujejo in tako uresničujejo skupne interese. Na območju MOL deluje 17 strokovnih društev, ki panožno združujejo preko 2.000 članov. Pomembna je njihova izobraževalna in povezovalna vloga kot tudi organizacija in izvedba različnih prireditev, ki povezujejo lokalno skupnosti in krepijo njeno identiteto. V okviru programa dela društev potekajo različna predavanja, delavnice, prikazi in strokovne ekskurzije tako za potrebe članov društva kot tudi za druge. 

Prireditve so dobra priložnost za prikaz in trženje številnih dobrin podeželja.  Številna društva na podeželju MOL organizirajo tradicionalne prireditve, v sklopu katerih se predstavlja dejavnost društva, domača obrt in ponudniki z določenega območja. Prireditve podeželja se lepo vključujejo v turistično ponudbo MOL in širše. Med prebivalci Ljubljane so tako postale že zelo dobro znane Kostanjeve in Jagodne nedelje na Jančah, Praznik jeseni v Zadvoru, pohod pod Pugledom na Malem Lipoglavu in Konjeniški dan v Podmolniku. Posebno mesto ima Posavsko štehvanje, ki je zaradi svojega pomena na področju ohranjanja žive dediščine vpisano v Register nesnovne dediščine. 

Lokalna akcijska skupina (LAS)

V programskem obdobju 2014-2020 je Evropska komisija z namenom izboljšanja medsektorskega povezovanja in sodelovanja z namenom učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev na lokalni ravni uvedla pristop CLLD, Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Prebivalstvo na zaokroženih območjih ustanovi lokalno partnerstvo, ki pripravi in izvaja strategijo lokalnega razvoja. Ta mora temeljiti na družbenih, okoljskih in ekonomskih prednostih lokalne skupnosti in endogenih razvojnih potencialih območja. Namen CLLD je spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«, ob upoštevanju endogenih razvojnih potencialov in zmogljivosti, predvsem krepitve socialnega kapitala z aktivnim vključevanjem prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju po načelu subsidiarnosti in participativne demokracije. Cilj CLLD je spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji, zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in gospodarski razvoj območij ter prispevati k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne krajine in njenih elementov.

Mestna občina Ljubljana je skupaj z občinami Ig, Grosuplje in Škofljica ustanovilo lokalno partnerstvo. Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem. Pristopni partnerji so podpisali partnersko pogodbo in pripravili Strategijo lokalnega razvoja.

Dediščina

Poseben pomen za razvoj podeželja ima vsekakor ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ker je območje, zaradi bližine mesta, izredno primerno za rekreacijo in privlačno za številne obiskovalce, so bile na treh mestih, kjer se odpirajo najlepši razgledi po okolici Ljubljane, postavljene tudi tri panoramske table z opisom vrhov (Janče, Podgrad, Mali Vrh). Podeželski prostor nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi. Z usmerjanjem rekreativcev na urejene pohodne poti, ohranjamo naravni prostor. 

Na podeželju MOL je postavljenih 8 označenih pohodnih poti v skupni dolžini 122,4 km. Štiri poti imajo vstopne table z zemljevidi in vrisano potjo ter 55 usmerjevalnih tabel. Po območju poteka tudi 167 km označenih planinskih in drugih poti. Dve učni poti (Naravoslovna gozdna učna pot Mali Vrh in Gozdna učna pot po Šmarnogorski Grmadi), v skupni dolžini 7,5 km, predstavljata pomen gozda.

Za ohranjanje identitete območja je vsekakor pomembno ohranjanje nepremične etnološke dediščine tega območja. Na celotnem območju podeželja MOL je zabeleženih 164 enot nepremične dediščine, od katerih je bilo obnovljenih 24 enot, od tega 8 kozolcev, 1 mlin, 2 skednja, 1 svinjak, 2 kašči, 7 gospodarskih poslopij, 1 čebelnjak, 2 hleva. Za spomenike lokalnega pomena je bilo razglašenih 7 enot:

  • Sklep o razglasitvi domačije Gorjanc za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 50/01 in 16/08 - ZVKD-1)
  • Odlok o razglasitvi Domačije Topolovčar za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 16/07)
  • Odlok o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja na Jančah s pokopališčem za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 92/07 in 16/08 - ZVKD-1)
  • Odlok o razglasitvi hiše Spodnja Besnica 23 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 25/11)
  • Odlok o razglasitvi ruske dače v Zgornjih Gameljnah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 79/11)
  • Odlok o razglasitvi hiše Spodnje Gameljne 26 za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 77/12)
  • Odlok o razglasitvi Ježarjeve domačije v Šmartnem za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni  list RS, št. 84/12)     

Nekateri zavzeti posamezniki svoje obnovljene enote nudijo na ogled javnosti. Dolenčev mlin (Podlipoglav) nudi ogled obnovljenega mlinskega mehanizma in prenos tradicionalnih znanj na mlajše generacije; Vaška sušilnica sadja(Mali Lipoglav) je danes obnovljena in nudi prikaze sušenja sadja; Škrbinčev toplar (Tacen) hrani zbirko predmetov, ki zarisujejo življenje v Vižmarjih in Tacnu. Programi vezani na predstavitve, nudijo nekaterim, ki jih izvajajo, tudi  dodaten zaslužek.

Posebnega pomena so različne strokovne podlage, iz katerih je moč črpati ideje za oblikovanje novih produktov. Kot rezultat različnih strokovnih raziskav na območju vzhodnega dela MOL je bil leta 2006 izdan zbornik Na podeželju.

  • Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana. Gre za popis vseh etnoloških vsebin, ki so v obdobju do 2013 služile kot izhodišče za nove produkte
  • Modrost stare mame v Deželi jagod, turistični paketi v Podgradu, vsebina na različnih prireditvah
  • Kostanjeva in jagodna nedelja, prikazi mletja v Dolenčevem mlinu, oblikovanje raznovrstne kulinarične ponudbe na vzhodnem delu MOL.

Med leti 2009 in 2011 so bile izdelane strokovne podlage za predstavitev območja Podgrada, od kamnoloma mlinskih kamnov do naravne in kulturne dediščine. Postavljenih je bilo pet predstavitvenih tematskih tabel – Sotočje, Vila Kansky, Stari grad, Kamnolom mlinskih kamnov, naravna dediščina.