V Ljubljani izvajamo številne aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, posebno pozornost pa posvečamo ranljivim skupinam, kot so pešci, otroci, starejši in osebe z oviranostmi. Tako mestni redarji kot tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL izvajajo številne preventivne aktivnosti, katerih cilj je zagotavljanje varnosti na naših cestah.

Infrastrukturne izboljšave za še bolj varne poti v šolo

Na Mestni občini Ljubljana ob vsakem projektu obnove ali gradnje cest poskrbimo, da je območje varno za vse udeležence v prometu, zlasti za najšibkejše. Novosti, ki prispevajo k večji varnosti v prometu, udejanjamo tudi skozi Celostno prometno strategijo, ki vključuje akcijski načrt tovrstnih ukrepov na infrastrukturnem, okoljskem, tehničnem, družbenem in izobraževalnem delu.

S preventivnimi akcijami Mestnega redarstva smo število postopkov na področju mirujočega prometa v letu 2017 v primerjavi z letom 2007 zmanjšali za 33.204 oz. 51 %.

Ukrepi, ki prispevajo k večji varnosti najšibkejših udeležencev v cestnem prometu, so med drugim širitev cone za pešce, širitve pločnikov, preurejeni ali novi javni prostori v soseskah, širitev con umirjenega prometa v soseskah, ureditev širokih in udobnih površin za pešce ob vpadnicah, gradnja sredinskih otokov na vpadnicah in dvignjeni prehodi za pešce, urejanje varnih šolskih poti in javnega prostora v okolici šol.

Udeležencem v prometu sta lahko v pomoč tudi portal aktualnih prometnih informacij PROMinfo ter Portal vzgoje in izobraževanja, kamor mentorji med drugim vpisujejo posebnosti glede prometa na šolskih poteh in okoliših, v interaktivni zemljevid zarišejo varne in priporočljive poti do šol ter predlagajo izboljšave.

Vizija 0

Z vidika sledenja ciljev, ki jih izpostavlja Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 sledi »viziji 0« (nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji) ter glede na dejstvo, da je hitrost izpostavljena kot največja nevarnost, smo kot organ samoupravne lokalne skupnosti dolžni, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerimo k njeni uresničitvi.

Župan Zoran Janković je kot prvi župan v Sloveniji ob osrednji obeležitvi svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč 2017, skupaj še z drugimi deležniki, za MOL podpisal Zavezo z javno podporo aktivnostim Vizije 0.

Na območju Ljubljane se je od leta 2007 število prometnih nesreč zmanjšalo za 41 odstotkov.

Previdnost nikoli ni odveč

Potrebna je nenehna pazljivost s strani vseh udeležencev v prometu – tudi pri prometni ureditvi, ki je sicer ne bi označili za pomanjkljivo. Na določenih točkah velja specifično ravnanje in zato so posamezni odseki z vidika prometne varnosti bolj izpostavljeni, ne pomeni pa, da so neustrezno urejeni. Uporabniki prostora morajo upoštevati tudi dejansko situacijo na terenu in biti zaradi morebitnih nepredvidljivih premikov šolarjev v okolici teh ustanov še posebej pozorni.

Varnosti v prometu se posvečamo skozi vse leto. Mestni redarji se pogosto pridružujejo preventivnim akcijam, ki jih izvajajo skupaj z Agencijo RS za varnost prometa, Policijo in drugimi organizacijami.

Z akcijami Mestnega redarstva smo v letu 2017 (glede na leto 2007) število postopkov zaradi nepravilnega parkiranja zmanjšali za 49 odstotkov, kultura parkiranja se je bistveno izboljšala.

Okrepljeno pa o tej temi ozaveščamo tudi ob začetku novega šolskega leta in vsako leto septembra v Evropskem tednu mobilnosti, ko v sodelovanju z različnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami, šolami in vrtci pripravimo več dogodkov, skozi katere poudarjamo pomen varnosti v prometu. Ta pa je tesno povezana tudi s kulturo in z vedenjem v prometu, s spoštovanjem prometnih predpisov in prilagajanjem razmeram na terenu, pozornostjo, medsebojnim spoštovanjem ter odgovornostjo.

Samodejne merilne naprave v Mestni občini Ljubljana

Na območju Ljubljana je postavljenih že 11 ohišij za samodejne merilne naprave za merjenje hitrosti. Stacionarna samodejna merilna naprava omogoča merjenje hitrosti na več prometnih pasovih, pri čemer določi prometni pas kršitelja, meri lahko prihajajoči in odhajajoči promet hkrati, loči med tovornimi in osebnimi vozili ter ima nastavitve različnih omejitev. Meritve lahko izvajamo tako podnevi kot tudi ponoči, samodejno merilno napravo pa premeščamo med izbranimi lokacijami, kjer stojijo ohišja.

Prva ohišja za samodejne merilne naprave smo leta 2017 postavili na Roški, Celovški, Dolenjski in Slovenski cesti, leto kasneje smo dodali še lokacije na Zadobrovški cesti, na Cesti Dolomitskega odreda in na Slovenčevi ulici, leta 2019 smo sistem dopolnili lokacijama na Opekarski in Samovi ulici, leta 2020 pa smo dodali še Aljaževo ulico in Cesto v Mestni log.

Opažamo, da je na cestah, kjer so postavljena ohišja za merilne naprave, manj prekoračitev hitrosti, oziroma se njihovo število zmanjšuje.

Tudi izkušnje iz tujine dokazujejo, da število ohišij in označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vpliva na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. Na ta način vozniki lahko z veliko večjo verjetnostjo pričakujejo, da bo v primeru prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti njihovo početje dokumentirano in tudi sankcionirano.

Mestno redarstvo ima v uporabi tudi dve samodejni merilni napravi, ki sta nameščeni v vozilih, s katerima opravljajo meritve na različnih lokacijah znotraj Mestne občine Ljubljana. 

Učinki merjenja prekoračitev hitrosti

Učinki so večplastni. Vsekakor je pomemben tehnični učinek, saj je ohišja mogoče namestiti na lokacije, kjer meritve z samodejno merilno napravo, nameščeno v osebnem vozilu, ni možna. Poleg tega za meritve z napravami v ohišjih ni potrebno zagotavljati prisotnosti pooblaščene uradne osebe. Nezanemarljiv je tudi funkcionalni učinek, saj te naprave lahko delujejo neprekinjeno 24 ur na dan. 

Po prvih ugotovitvah se je stanje na Celovški cesti in Slovenski cesti umirilo in lahko rečemo, da sta lokaciji manj varnostno obremenjeni. S tega vidik bolj obremenjeni sta Dolenjska in Roška cesta, kjer ne glede na to, da sta lokaciji označeni z znaki za obveščanje, in kljub dokaj pogostemu obveščanju medijev o izvajanju meritev hitrosti še vedno beležimo prekoračitve hitrosti, ki pa so najbolj izrazite med vikendi.

Število prekoračitev hitrosti, ugotovljenih z mobilnimi radarji, se je v letu 2017 (glede na leto 2010) zmanjšalo za 30 odstotkov.