Ana Mrovlje: OBČASNO ČLOVEK

Sintetična vlakna vzamemo za svoja in vztrajamo z njimi.
Dela Ane Mrovlje imajo podobo sintetičnih podaljškov, protez ali ponaredkov, ki posnemajo človeško obliko, denimo s simuliranjem dramatizma lasnih vlaken (njihovega intenzivnega leska) ali upogibanja in pregibanja okončin (njihovih krivin). S tem opozarjajo na pretečo odsotnost tega, kar posnemajo, in na dogodek, ki je že minil in za katerim so ostale zgolj sintetične sledi, odporne na minevanje časa. Razstava je statična in singularna, a tudi polna potencialnosti, ki s sovpadajočimi fikcijami prežemajo prostor.

Šv ...
... iiist in je odneslo tla. Bučno, kot dvigalo v prostem padu, je galerija zdrsnila navzdol in se sunkovito zaustavila. Kar je še pred minuto bilo zanesljivo v svoji trdnosti, se je v zgornji plasti nenadoma utekočinilo, da se je Eli znašla do pasu v neki snovi, ki jo je spominjala na cement, a bi bila lahko tudi blato. Kaj natančno naj bi bila materija, v katero so bile pogreznjene njene okončine, je tedaj ni niti malo zanimalo, saj je bila od padca povsem izgubljena, zmedena in tudi precej nejevoljna ob tej fizični izdaji svoje neposredne okolice. »Ja pa kaj je zdaj to ... Kako ... In to v galeriji!« Imam pa res srečo, je pomislila /…/

(Domen Ograjenšek, izsek iz obrazstavnega besedila)

Ana Mrovlje je umetnica mlajše generacije. Diplomirala je na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in zaključila specializacijo iz psihoanalitične psihoterapije v Ljubljani (2019). Njena praksa združuje zanimanje za človeško naravo z njenimi nasprotji in modifikacijami, ki se nakazujejo v odtujitvi in simptomatskem doživljanju subjekta in telesnosti. Živi in dela med Ljubljano in Milanom.
Ana Mrovlje se je v sklopu razstav Artefatto Reset v Trstu predstavila s samostojno razstavo v galeriji EContemporary (2015). Sodelovala je tudi v seriji razstav na festivalu sodobne umetnosti B#side War, z otvoritvijo v galeriji Caos v Benetkah (2016). V sklopu omenjenega festivala se je udeležila rezidence v muzeju sodobne umetnosti Villa Manin v Italiji (2016).
Dela, s katerimi se predstavlja v Galeriji Kresija, so rezultat osemmesečne rezidence sodobne umetnosti VIR Viafarini v Milanu (2020, 2021). Ustvarjena so iz anorganskih materialov, ki odtujijo telo in obstanejo v prostoru kot svojevrstne entitete, ki namigujejo na potencialne, fiktivne pretekle dogodke.

Vstop je prost. 

Odpiralni časi Galerije Kresija 

ponedeljek - petek od 10.00 do 18.00
sobota od 10.00 do 14.00
nedelja od 10.00 do 13.00
Prazniki zaprto