Upravni in prekrškovni postopki

Organi lokalne skupnosti uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka v upravnih zadevah, v katerih odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljna določila tega postopka vsebuje Zakon o splošnem upravnem postopku, javni uslužbenci pa smo pri poslovanju, med drugim, dolžni spoštovati tudi Uredbo o upravnem poslovanju.

Prekršek je kršitev pravil ravnanja, pri čemer je teža tovrstnih kršitev manjša v primerjavi s kaznivimi dejanji. Prekrške zaznavajo prekrškovni organi (npr. policija, redarstva, inšpektorati, finančna uprava).
Procesni predpis, ki ureja vodenje prekrškovnega postopka je Zakon o prekrških, pri čemer se smiselno uporabljajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Prekrškovni organi odločajo v t.i. hitrem postopku, v katerem se hitro in ekonomično ugotovijo relevantna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se prekrškovni organ izreče o odgovornosti posameznika za prekršek. V kolikor se posameznik z odločitvijo prekrškovnega organa ne strinja, pa ima na voljo pravno varstvo pred krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem. Hitri postopek se vodi v vseh primerih, ko odločajo prekrškovni organi, pri čemer Zakon o prekrških predpisuje nekatere točno določene izjeme.