Mestno redarstvo

Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je prekrškovni organ, ki vodi prekrškovne postopke v skladu z določbami Zakona o prekrških. Pri tem se smiselno uporabljajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku.

Vsak plačilni nalog ali odločba vsebuje pravni pouk, v katerem je navedena tudi pravica kršitelja do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Oseba, ki ji je bila izrečena sankcija ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik lahko v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga vloži pravno sredstvo – zahtevo za sodno varstvo ali ugovor. Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži po pošti, osebno na sedežu Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana v času uradnih ur ali po elektronski pošti na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si. Vlogi je potrebno priložiti vse relevantne dokaze in navesti vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo prekrškovnega organa. Vloga velja za pravočasno, če je zadnji dan roka oddana priporočeno po pošti, neposredno pri organu ali preko e-maila (na katerega bo pošiljatelj prejeli takojšnjo avtomatsko povratnico).

Pravna oseba je kot lastnik vozila v prekrškovnem postopku pozvana za posredovanje podatkov o uporabniku vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Vloga pravne osebe mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom odgovorne osebe oziroma osebe, ki ima v okviru pravne osebe tovrstna pooblastila in žigom pravne osebe, če pravna oseba posluje z žigom. Za pospešitev postopka priporočamo, da se izjavi priložijo tudi ustrezni listinski dokazi (kopija najemne pogodbe, potnega naloga oz. druge ustrezne listine), iz katerih bodo razvidni podatki uporabnika vozila.

Ob upoštevanju zakonsko določenih rokov velja enako tudi za druge vloge v okviru prekrškovnega postopka (izjava kršitelja, posredovanje podatkov o dejanskem uporabniku vozila, prošnja za plačilo globe itd.).

Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, na primernem mestu pritrdi na vozilo obvestilo o prekršku (rdeča ovojnica). Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v osmih dneh brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru in zahtevi za sodno varstvo. V primeru, da globa v 8 dneh ni plačana to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Če kršitelj obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) ali pa globa na podlagi obvestila o prekršku ni poravnana, se lastniku vozila/kršitelju izda plačilni nalog na katerega ima možnost plačila polovične globe v osmih dneh po pravnomočnosti.

Rok za plačilo globe začne teči z vročitvijo plačilnega naloga. Plačilo globe v polovičnem znesku je možno poravnati v 8 dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga. Plačilni nalog postane pravnomočen, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva, ali če poteče rok za vložitev pravnega sredstva, pa slednje ni bilo vloženo, ali je bilo vloženo, pa ga je upravičenec do vložitve pravnega sredstva umaknil.

V praksi to pomeni, če vam je bil plačilni nalog vročen dne 1.8.2023 in je postal pravnomočen dne 10.8.2023, je zadnji dan za plačilo globe v polovičnem znesku 17.8.2023 (16 dni od vročitve). Po tem dnevu ni več možnega plačila globe v polovičnem znesku in je potrebno poravnati celoten znesek globe do dne 9.9.2023. Takrat postane plačilni nalog izvršljiv. Pri ugotavljanju izvršljivosti plačilnega naloga je pomembno vedeti, da na začetek nastopa izvršljivosti plačilnega naloga sobote, nedelje ali dela prosti dnevi nimajo nikakršnega vpliva. Tako ni pomembno, da se je npr. zadnji dan za prostovoljno izpolnitev iztekel v soboto in je prvi dan izvršljivosti nedelja.

Globo je možno plačati pri ponudnikih plačilnih storitev, ob tem pa uporabite naslednje podatke:

transakcijski račun: SI56 0126 1461 0566 850
referenca: SI12 7560XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7560280357213)
koda namena: COST
BIC banke prejemnika: BSLJSI2X
višina globe, ki jo boste plačali - podatke plačnika - podatke prejemnika: MESTNA OBČINA LJUBLJANA, MESTNI TRG 1, 1000 LJUBLJANA
namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

Davčna izvršba se izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen. Mestno redarstvo posreduje FURS le podatke o terjatvah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvršbo. FURS ne razpolaga z izvršilnim naslovom oz. dokumentacijo o prekršku, zato se za vse potrebne informacije o prekršku obrnite na sedež Mestnega redarstva, kjer imate možnost vpogleda v spis. Tudi v primeru, da razpolagate s potrdili o plačilu, jih posredujte na Mestno redarstvo, kjer bomo preverili plačilo in ga ustrezno poknjižili ter preklicali predlog za izvršbo.

Predlagamo, da glede preplačane globe pripravite dopis, naslovljen na Mestno redarstvo Ljubljana, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana, ali ga pošljete po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@ljubljana.si. Dopisu priložite dokazila o preplačanem znesku globe, svojo davčno številko, številko bančnega računa ter naziv banke, pri kateri imate račun odprt. Če se bo ugotovilo, da je bila globa res preplačana, bomo pri pristojnem organu Mestne občine Ljubljana sprožili postopek za vračilo preveč plačanega zneska.

Kršitelj lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka. Rok za obročno plačilo ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Plačilo globe na obroke velja zgolj za globo v polni višini, kar pomeni, da globe v polovičnem znesku ni možno plačati po obrokih. Če boste predlog vložili pri prekrškovnem organu, ga bo le-ta z izvršljivo terjatvijo odstopil organu pristojnemu za izterjavo.

Plačilo polovice izrečene globe se šteje za pravočasno, če je bilo izvedeno v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ne glede na to, kdaj organ prejme sredstva na svoj transakcijski račun. Ključno je, da je bilo plačilo opravljeno v predpisanem roku, kar mora biti razvidno tudi iz dokazil plačnika.

Kršitelj, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oz. zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v skupni višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku ali plačilni nalog, torej pri Mestnem redarstvu Ljubljana. Predlagatelj mora v predlogu navesti odločbo oz. plačilni nalog, na katerega se predlog nanaša in razloge šibkega socialnega stanja ter predlog podpisati. Pri cenzusu 300 eurov, se upošteva globo in stroške postopka izrečene z enim plačilnim nalogom oziroma odločbo o prekršku in ni mogoče seštevati glob in stroškov, izrečenih z več akti. O predlogu odloča pristojno sodišče glede na kraj bivanja kršitelja.

Če Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) globe ne bo uspela izterjati, se lahko v skladu z zakonodajo odredi nadomestni zapor. O njegovi izvršitvi na podlagi obvestila FURS-a odloča sodišče. Nadomestni zapor predstavlja obliko izvršitve globe, zato terjatev po njegovi prestanitvi preneha.

Sodna taksa je del stroškov postopka, ki nastane v prekrškovnem postopku. Opredeljena je v 143. členu Zakona o prekrških, pogoje za njeno odmero, rok in način plačila pa določa Zakon o sodnih taksah, kar je tudi razlog za tovrstno poimenovanje stroškov prekrškovnega postopka. V prekrškovnem postopku je sodna taksa odmerjena že na sami odločbi ali sklepu, lahko pa vam jo odmeri tudi sodišče v sodbi, za kar prejmete zraven še poziv za plačilo sodne takse.

Organ, ki vodi postopek o prekršku, sme oprostiti kršitelja, ki mu je bila izrečena sodna taksa, povrnitve stroškov postopka, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločitve o stroških, sme organ na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov prekrškovnega postopka ali odložiti plačilo stroškov prekrškovnega postopka. Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi organ.

Prizadevamo si, da kršitelji čim prej prejmejo plačilni nalog, na podlagi katerega lahko globo plačajo ali vložijo pravno sredstvo. Pri tem moramo upoštevati zastaralne roke, po preteku katerih postopek ni več mogoč. Zakon o prekrških (ZP-1) v 42. členu določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen – to imenujemo relativno zastaranje.

Pomemben je tudi tretji odstavek istega člena, ki ureja absolutno zastaranje. Vsako dejanje pristojnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška, zastaranje prekine, po prekinitvi pa rok začne znova teči. Kljub temu mora biti postopek pravnomočno zaključen najkasneje v štirih letih, sicer se pregon zaradi zastaranja ustavi.

Če je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi (na primer samodejno merilno napravo) in kršitelj ni bil seznanjen na kraju dogodka, moramo upoštevati še četrti odstavek 42. člena ZP-1. Ta določa, da postopka o prekršku ni dovoljeno začeti, če od dneva storitve prekrška mine več kot 30 dni. To pomeni, da moramo v roku 30 dni od zaznave prekrška s tehničnimi sredstvi začeti postopek – na primer s poizvedbo o uporabniku vozila. To pa ne pomeni, da mora biti kršitelj v tem roku že seznanjen s kršitvijo.

Zakon o pravilih cestnega prometa v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri tem je izjemno pomembno določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva.

Glede na naravo merjenja (meritev izvaja kalibrirana naprava samostojno, brez posega redarja) ustavljanje kršiteljev na kraju ni možno, saj za to ni zakonske podlage. Naprave so kalibrirane in certificirane tako, kot to določa zakonska podlaga. Vsekakor pa imate pravico do vpogleda v spis, kjer so zbrani vsi podatki v zvezi s kršitvijo.

Fotografija, ki je priložena plačilnemu nalogu ni namenjena identifikaciji voznika, pač pa identifikaciji vozila. Oblika sodobnih vozil z zelo položnimi vetrobranskimi stekli namreč povzroča odblesk na steklenih površinah, kar v največjem številu primerov onemogoča identifikacijo voznika. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da za prekršek odgovarja lastnik vozila, razen če le-ta dokaže, da prekrška ni storil. To pomeni, da mora lastnik vozila s primernimi dokazi podkrepiti navedbo, da vozila v času storitve prekrška ni mogel uporabljati.

Do ogleda fotografije ima pravico oseba, ki ji je bila izrečena sankcija ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Vpogled se lahko izvrši na sedežu Mestnega redarstva, Proletarska 1, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur, ali z vpogledom v QR kodo, ki je natisnjena na spodnjem delu plačilnega naloga. Kršitelj, ki mu je bil izdan plačilni nalog, ima na voljo 5 vpogledov v podatke in fotografije prekrška, do katerih lahko dostopa na spletnem naslovu https://prekrskimr.ljubljana.si, z uporabo SI-PASS prijave, ter enoličnega gesla za dostop.

Izpostavljamo, da ima oseba, ki ji je bila izrečena sankcija ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik pravico do vpogleda v spis. Zato vam predlagamo, da opravite vpogled v fotografijo na sedežu Mestnega redarstva, Proletarska 1, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur.

Če oseba, ki ji je bila izrečena globa in kazenske točke, ni storilec prekrška, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo, v kateri mora navesti vsa dejstva in priložiti dokaze v svojo korist. Pri tem posebej poudarjamo, da Zakon o prekrških določa, da se posameznik s plačilom globe odpove pravici do vložitve pravnega sredstva. To pomeni, da globe ne smete plačati, če nameravate vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Če želite navesti dejanskega storilca prekrška, lahko to storite v okviru zahteve za sodno varstvo ter priložite njegovo izjavo (priporočljivo je, da je upravno overjena). Prekrškovni organ bo preučil navedbe in priložene dokaze ter odločil v skladu z veljavno zakonodajo.

V primeru plačila polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga (ne glede na to, kdo globo plača), zahteva za sodno varstvo ali ugovor v skladu s 1. odstavkom 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) nista dovoljena. V primeru, da bo vložena zahteva za sodno varstvo ali ugovor, bo prekrškovni organ vloženo pravno sredstvo brez vsebinske obravnave navedb s sklepom zavrgel kot nedovoljeno in izrekel tudi plačilo stroškov postopka (sodno takso).

Krajevno pristojno okrajno sodišče. Mestno redarstvo ima kot prekrškovni organ pristojnosti omejene na ugotavljanje pravilnosti dejanskega stanja in popolnosti vloženega pravnega sredstva. 

Vsak plačilni nalog vsebuje pravni pouk, v katerem je navedena tudi pravica kršitelja do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Ne glede na to, ali pravni pouk govori o ugovoru ali o zahtevi za sodno varstvo, lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik, v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga vloži pravno sredstvo – zahtevo za sodno varstvo ali ugovor. Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži po pošti, osebno na sedežu Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana v času uradnih ur ali po elektronski pošti na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Na podlagi pravnega pouka, navedenega v plačilnem nalogu, je treba v roku osmih dni vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se to dejstvo ustrezno navede. Zahteva mora biti lastnoročno podpisana in jo je mogoče oddati po pošti, osebno v času uradnih ur na sedežu Mestnega redarstva Ljubljana, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@ljubljana.si. Prekrškovni organ postopek ustavi, kadar obstaja dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

V roku 8 dni lahko vložite pravno sredstvo, v katerem boste pojasnili okoliščine ter predložili ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka zoper vas ter morebitni pričetek postopka zoper dejanskega uporabnika vozila). Oseba, ki je uporabljala vozilo, lahko vaši zahtevi za sodno varstvo priloži osebno podpisano in notarsko overjeno izjavo ter kopijo svojega dokumenta. Zahteva za sodno varstvo mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Fotografija, priložena plačilnemu nalogu, ni namenjena identifikaciji voznika, temveč identifikaciji vozila. Zaradi oblike sodobnih vozil z zelo položno postavljenimi vetrobranskimi stekli pogosto prihaja do odbleskov na steklenih površinah, kar v večini primerov onemogoča prepoznavo voznika. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da za prekršek odgovarja lastnik vozila, razen če dokaže, da ga v času prekrška ni uporabljal. To pomeni, da mora lastnik svojo navedbo podkrepiti z ustreznimi dokazili.

Do ogleda fotografije ima pravico oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Vpogled je mogoč na sedežu Mestnega redarstva Ljubljana, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur, ali preko QR kode, natisnjene na spodnjem delu plačilnega naloga. Kršitelj lahko podatke in fotografije prekrška pregleda tudi na spletnem naslovu https://prekrskimr.ljubljana.si, z uporabo SI-PASS prijave in enoličnega gesla za dostop. Na voljo ima pet vpogledov v podatke o prekršku.

Ministrstvo za pravosodje vodi skupno evidenco o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov ter o pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima pravico do brezplačnega vpogleda v evidenco, tako da svojo identiteto elektronsko potrdi s kvalificiranim digitalnim potrdilom, izdanim v skladu s predpisi Republike Slovenije.

Podatki iz evidence se posredujejo le na podlagi pisne prošnje posameznika, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki lahko posredujejo le na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za to zakonit in utemeljen interes. Sodišča, državna tožilstva in policija imajo omogočen brezplačen oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk.

Na podlagi pravnega pouka, navedenega v plačilnem nalogu, je treba v roku osmih dni vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se pojasnijo okoliščine in priložijo ustrezni dokazi, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili pravilno odločitev (npr. ustavitev postopka ali začetek postopka zoper novega lastnika vozila).

Pomembno je, da se priložijo ustrezna dokazila o lastništvu, saj to v uradnih evidencah pogosto ni zavedeno, če ob prodaji vozila ni bil opravljen uradni prepis, kot to določa Zakon o motornih vozilih. Mestno redarstvo podatke pridobiva iz uradnih evidenc, zato je ključno, da so lastniška razmerja urejena in odražajo dejansko stanje.

Zakon o motornih vozilih v 40. členu določa, da mora novi lastnik ob prenosu lastništva vozila v 15 dneh vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o njegovi lokaciji, če ga ob nakupu ne registrira takoj. Če prejšnji lastnik vozila ne odjavi in ne vrne registrskih tablic, upravna enota lastnika pisno opozori, naj v 15 dneh izpolni svoje obveznosti. Če tega ne stori, upravna enota vozilo v evidenci registriranih vozil označi kot »črtano« in o tem obvesti policijo, ki lahko registrske tablice odvzeme z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika, če je vozilo udeleženo v prometu ali se nahaja na javni površini.

Odgovor je sicer odvisen od tega, v kateri fazi je postopek. V najkrajšem možnem času na prekrškovni organ naslovite vlogo, v kateri navedete naslov prebivališča, na katerega prejemate poštne pošiljke. Prekrškovni organ bo, na podlagi prejete vloge, ukrenil vse potrebno (vključno z dodatnimi pravnimi koraki, če bodo potrebni), da boste v prekrškovnem postopku uživali vse pravice, ki vam gredo. Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča morate prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odselite z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece in prijaviti ter odjaviti začasno prebivališče. To je tudi baza podatkov iz katere Mestno redarstvo, po uradni dolžnosti, črpa podatke za namene vodenja postopka.

Vozilo se nahaja na varovanem parkirišču na Cesti dveh cesarjev, kjer boste morali poravnati stroške odvoza s pajkom v višini 100 evrov. S tem ste poravnali le stroške odvoza nepravilno parkiranega vozila, medtem ko boste po prejemu plačilnega naloga morali poravnati še globo. Že iz tega izhaja, da plačilo stroškov odvoza ni sankcija, temveč gre za plačilo opravljene storitve, medtem ko sankcijo predstavlja globa.

Na podlagi Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o. (v nadaljevanju JP LPT) v primeru neplačila parkirnine na vozilo namesti zeleno ovojnico z napisom »Obvestilo JP LPT«. Uslužbenci JP LPT preverjajo morebitna neplačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost njenega plačila. Mestno redarstvo kot prekrškovni organ skladno z določbami Zakona o prekrških vodi postopke o prekršku, ki se začnejo na podlagi predloga oškodovanca.

Odlok določa, da lahko uporabnik oziroma lastnik vozila, za katerega je bilo ugotovljeno, da parkirnine ni plačal, v roku osmih dni od prejema obvestila JP LPT plača parkirnino v znesku 20 evrov. S tem poravna svoje obveznosti do JP LPT, ki v tem primeru ne bo podal predloga za začetek postopka o prekršku. Podatki za plačilo so navedeni v obvestilu, ki ga uslužbenci JP LPT namestijo na vozilo.

Če parkirnina v navedenem roku ne bo poravnana, bo JP LPT podal predlog za uvedbo postopka o prekršku. Na tej podlagi bo Mestno redarstvo kot pristojni prekrškovni organ lastniku vozila poslalo »Poziv kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška«. Na tej osnovi ima posameznik pravico, da poda svojo izjavo, pojasni okoliščine in predloži dokaze v svojo korist. Prekrškovni organ bo nato vse navedbe in dokaze preučil ter o zadevi odločil v skladu z zakonodajo – z ustavitvijo postopka, izrekom opomina ali izrekom globe.

Če kršitelj izjave ne bo podal, bo prekrškovni organ odločil z izdajo odločbe o prekršku. V skladu z veljavnim Zakonom o prekrških in Zakonom o sodnih taksah bo kršitelj poleg globe, določene v Odloku (v višini 40,00 evrov), dolžan poravnati tudi sodno takso v minimalnem zakonskem znesku 40,00 evrov.

Roki za plačilo so zakonsko določeni: globo je mogoče plačati v polovični višini v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe, sodno takso pa je treba poravnati v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe. Oba roka začneta teči z dnem vročitve prekrškovne odločbe.

Postopek je bil pričet na podlagi predloga predlagatelja (oškodovanca) Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT), ki na območju Mestne občine Ljubljana ureja in vzdržuje javna parkirišča. Uslužbenci JP LPT namreč izvajajo nadzor nad spoštovanjem obveznosti plačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost plačila parkirnine. Mestno redarstvo, kot prekrškovni organ, z vodenjem postopka prične šele potem, ko JP LPT kot predlagatelj poda predlog za začetek postopka. Na podlagi prejetega predloga vam bo kot lastniku vozila izdan "Poziv kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška". Po prejemu poziva kršitelju, lahko lastnik vozila pravočasno vloži izjavo, v kateri naj bodo opisane okoliščine oziroma dejstva prekrška in priložena ustrezna dokazila. Izjava se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Vozniki vozil na električni pogon lahko med 7.00 in 22.00 uro na urejenih in označenih parkirnih prostorih, kot je določeno v prejšnjem odstavku, brezplačno parkirajo do največ tri ure med polnjenjem vozila. Voznik mora v vozilu označiti čas prihoda na notranji strani vetrobranskega stekla, na armaturni plošči, tako da je označba dobro vidna in popolnoma čitljiva z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo. Če je vozilo priključeno na polnilno postajo, vendar se polnjenje ni vzpostavilo, se šteje, da je storjen prekršek.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezni parkirni prostori na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste uporabijo za parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu »souporabe avtomobila«. Uporabnik parkirnih mest za vozila na električen pogon mora biti pozoren na prometno signalizacijo, kjer je parkiranje vozil na električni pogon dovoljen samo upravičencem, ki po sistemu »souporabe avtomobila« le-ta oddajajo v najem.

Obvestilo FURS-a kršitelj prejme v primeru, ko globa in/ali stroški postopka niso bili pravočasno plačani ali ko zoper pravni akt v predpisanem roku ni bilo vloženo pravno sredstvo. V tem primeru pravni akt postane pravnomočen in izvršljiv, odstopi se ga pristojnemu davčnemu organu v prisilno izterjavo, postopek pa je pri tem prekrškovnem organu zaključen.

Po prejemu prijave domnevno zapuščenega vozila zadevo preverimo na lokaciji. Na podlagi ugotovitve, da gre dejansko za zapuščeno vozilo na javni površini, le-to obravnavamo kot zapuščeno vozilo in zadevo vodimo skladno s postopkom za tovrstne kršitve. To pomeni, da bo pooblaščena uradna oseba izdala odredbo za odstranitev vozila. Če lastnik vozila ne odstrani, mestni redar odredi odstranitev vozila, stroške odstranitve pa plača lastnik vozila. Prijavo o domnevno zapuščenem vozilu lahko posreduje vsakdo, bodisi na Mestno redarstvo Ljubljana preko telefona 01 306 16 20 ali e-pošte info.mr@ljubljana.si, bodisi na Operativno komunikacijski center Policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo. Prijava domnevno zapuščenega vozila naj vsebuje čim bolj podrobne podatke (lokacija, barva in tip vozila) in po možnosti tudi fotografijo.

Mestno redarstvo ima po trenutno veljavnih predpisih pooblastila in pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja zgolj na javnih površinah. Navedeno pomeni, da mora biti površina dostopna vsem pod enakimi pogoji. V primeru, da v okviru poizvedbe na lokaciji ugotovimo, da gre za površino v zasebni lasti ali je fizično zaprta z zapornico, nimamo pristojnosti za ukrepanje. Predlagamo vam, da se obrnete na vašega upravnika ali na odgovorno osebo, ki je uredila postavitev fizične ovire (zapornica).

Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Prijavo o domnevno zapuščenem vozilu lahko posreduje kdorkoli:

• Mestnemu redarstvu Ljubljana preko telefona 01 306 16 20 ali e-pošte glavna.pisarna@ljubljana.si,
• Operativno-komunikacijskemu centru Policije na številko 113,
• ali krajevno pristojni policijski postaji.

Prijava naj vsebuje čim bolj podrobne podatke o vozilu (lokacija, barva, tip vozila) in, če je mogoče, tudi fotografijo.

Odstranitev zapuščenega vozila je postopek, ki se izvaja v skladu z 19. členom Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami ter veljavnimi odloki.

Za izvajanje nadzora je primarno pristojna Policija, Mestno redarstvo MOL pa v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih določata Zakon o občinskem redarstvu in Zakon o pravilih cestnega prometa s spremembami. V primeru, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, pooblaščena uradna oseba (policist, mestni redar) na zapuščeno vozilo, po prijavi ali uradni dolžnosti, nalepi pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev zapuščenega vozila najkasneje v treh dneh. Če lastnik vozila v roku ne odstrani, vozilo, ob upoštevanju zakonskih rokov, odstrani na stroške lastnika vozila pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo komisijsko uniči ali proda s strani pogodbenega izvajalca. Mestno redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini.

Mestno redarstvo, kot prekrškovni organ, izterja le globo za storjeno kršitev. V primeru, da globa ni plačana v skladu z določili Zakona o prekrških, se le-ta izterja preko FURS-a.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo v višini 120 evrov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki ga kljub odrejeni odstraniti v skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona ne odstrani. Lastnik vozila mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe. Več informacij je na voljo na spletni strani javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.  

Izrabljeno motorno vozilo je lastnik dolžan dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil, kjer z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji. S tem potrdilom lahko vozilo odjavi iz prometa.

Poznamo pa tudi ti. »stara bremena«. To so izrabljena motorna vozila, ki so bila odjavljena iz prometa pred 1. majem 2004, za katera ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastnika in so zavržena na privatnih ali javnih površinah ali so nedovoljeno odložena v naravi. Po 1. maju 2005 mora za odstranitev in ekološko razgradnjo izrabljenih vozil poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem je vozilo. To področje v Republiki Slovenija ureja Uredba o izrabljenih vozilih. Več informacij lahko pridobite na enotni telefonski številki (01) 78 88 098.

Servis pobude meščanov omogoča naznanitev različnih problematik, povezanih z življenjem v mestu. Pobude se glede na tematiko dodelijo pristojnemu oddelku v obravnavo. Če gre za izziv, ki sodi v pristojnost Mestnega redarstva, ga lahko naznanite preko omenjenega servisa.

Druga možnost je neposredna naznanitev zaznane kršitve cestnoprometnih predpisov ali javnega reda in miru dežurnemu redarju v Center za operativno komunikacijo Mestnega redarstva na telefonsko številko 01 306 16 20. Izven delovnega časa ali v primeru zasedenosti patrulj Mestnega redarstva se obrnite na Policijo na interventno številko 113 ali na številko krajevne policijske postaje.