Enakost spolov

Enakost spolov (gender equality) ne pomeni istosti žensk, moških in oseb drugih spolnih identitet, ampak pomeni sprejemanje različnosti med osebami raznolikih spolnih identitet. 

Enakost spolov tudi ni istoznačna z enakopravnostjo spolov. Enakopravnost spolov je ožji pojem, ki se navezuje na pravno enakost, kar pomeni, da imamo vsi pravno-formalno enake pravice. Enakost spolov zajema tudi enakost na vseh drugih področjih - tako formalno (de jure) kot tudi dejansko (de facto) enakost. Zakonsko zagotovljena enakost namreč še ni zadosten pogoj, da bi bila enakost zagotovljena tudi na drugih področjih. Poleg pravne ima ta pojem tudi širše družbene razsežnosti, ki se nanašajo na družbeni položaj oziroma status posameznice_ka in družbenih skupin, na možnost za njeno_govo oziroma njihovo udeležbo (participacijo) pri upravljanju javnih zadev, na možnosti za njeno_govo oziroma njihovo udeležbo pri porazdelitvi (distribuciji) družbenih dobrin itd. Gre torej za družbeno, tj. politično, ekonomsko in socialno (ne)enakost. 

Udejanjanje načela enakosti spolov v Ljubljani

V MOL delujeta koordinatorica za enake možnosti žensk in moških ter namestnik koordinatorice, ki sta zaposlena na Oddelku za zdravje in socialno varstvo. Med njune naloge spadajo sodelovanje pri pripravi in izvajanju nacionalnega programa za enake možnost, ki se nanaša na lokalne skupnosti; predlaganje ukrepov in aktivnosti na področju ustvarjanja enakih možnosti; ter svetovalna vloga pri oblikovanju rešitev za ustvarjanje enakih možnosti. Znotraj Mestne uprave deluje Skupina za udejanjanje enakosti spolov, ki je sestavljena iz sodelavk in sodelavcev različnih organov Mestne uprave.

Leta 2016 je bil v mestnem svetu sprejet prvi akcijski načrt za enakost spolov, ki je doprinesel k boljšemu in bolj sistematičnemu izvajanju politike enakosti spolov. V njem so zapisani ukrepi in aktivnosti na različnih področjih.

V Mestni upravi MOL je večina zaposlenih žensk (približno 70 %). Ta visok delež se preslika tudi na vodstvene položaje v Mestni upravi (direktor_ica, vodje oddelkov, služb, inšpektorata, mestnega redarstva, odsekov, uradov, referatov). V prejšnjem mandatu (2018-2022) je bilo v Mestni svet MOL izvoljenih 22 mestnih svetnikov in 23 mestnih svetnic. Na lokalnih volitvah leta 2022 je bilo izvoljenih 23 mestnih svetnikov in 22 mestnih svetnic. Mestni svet MOL je tako spolno uravnoteženo zastopan.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

V Mestni upravi MOL in v javnih zavodih in podjetjih MOL so uvedeni številni ukrepi in aktivnosti, ki podpirajo družini prijazno okolje (npr. dodatni dnevi odsotnosti, časovni bonus, delo na daljavo, novoletno obdarovanje otrok, novoletno druženje zaposlenih, načrtovanje letnega dopusta, ponudbe aktivnosti za prosti čas, promocija zdravja na delovnem mestu).  V Ljubljani imamo zelo dobro urejene javne in podporne storitve varstva otrok, ki so prilagojene potrebam staršev. Delovni časi vrtcev se prilagajajo potrebam staršev in izvajajo programe dopoldne, popoldne in izmenično. Preko javnih razpisov sofinanciramo tudi številne druge dejavnosti za predšolske in šolske otroke – različne prostočasne programe ter varstvo otrok v času šolskih počitnic. 

Z različnimi storitvami je dobro poskrbljeno tudi za starejše in druge pomoči potrebne družinske člane_ice. Dobro je razvita mreža oskrbe na domu, organizirano je druženje starejših s prostovoljci_kami, preko javnih razpisov pa se sofinancirajo različni programi (npr. programi za svojce dementnih oseb). 

Zdravje in reproduktivna pravica

Zdravje je splošna vrednota in ključno vpliva na blagostanje prebivalstva. V okviru primarnega zdravstva so organizirane tako kurativne kot preventivne dejavnosti. V tem okviru je potrebno izpostaviti izredni pomen preventivnih pregledov žensk v reproduktivni dobi ter presejalne programe, in sicer za raka dojk (DORA), za raka debelega črevesa in danke (SVIT) ter za raka materničnega vratu (ZORA). Spodbujamo tudi cepljenje proti HPV, ki učinkovito in varno preprečuje okužbo s HPV, ki lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke, ustnega dela žrela in genitalne bradavice pri ženskah in moških.

Spolne in reproduktivne pravice so nedeljiv in neodtujljiv del naših človekovih pravic. Zajemajo široko paleto področij, od svobodnega odločanja o vseh vidikih našega telesa, varne in prijetne spolnosti za vse, dostopa do kontracepcije ter varnega in dostopnega splava. 

FemCities

FemCities je mreža evropskih mest, ki je bila na pobudo mesta Dunaj ustanovljena leta 1997, na Mestni občini Ljubljana pa smo se ji pridružili leta 2015. Namen mreže je izmenjava modelov dobrih praks ter strategij za uveljavljanje zakonov in administrativnih struktur na področju enakosti spolov. Marca 2023 smo v sodelovanju z mestom Dunaj mednarodno konferenco FemCities z naslovom Seksizem: izziv pri doseganju enakosti spolov organizirali v Mestni hiši. Na konferenci smo s strokovnjaki_njami osvetlili problematiko seksizma in (so)delovanja žensk v politiki, sovražnega govora, stereotipnega predstavljanja žensk v medijih ter seksizma nasploh. V okviru konference sta bili na ogled tudi razstavi Ne tič, ne ptička in Kaj je imela oblečeno.  

Mednarodni dan žensk

8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk ter se spominjamo in opozarjamo na dolgoletno prizadevanje žensk za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Ženske s(m)o po večletnih prizadevanjih dosegle pomembne pravice – lahko pridobimo izobrazbo, imamo volilno pravico, svobodno se odločamo o rojstvu otrok itd. Za vse te postopno pridobljene pravice so bila izjemno pomembna prizadevanja izjemnih posameznic in posameznikov ter skupinskih akcij na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Potrebno se je zavedati, da še zdaleč nismo prišle do dejanske enakosti, da se je potrebno vedno znova bojevati za ohranitev že pridobljenih pravic (npr. reproduktivne pravice). Današnji svet je žal še vedno svet predsodkov, stereotipov, diskriminacije, seksizma, sovražnega govora. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo od moških, zaslužijo pa povprečno manj in imajo manj stabilne zaposlitve. Ženske še vedno v večji meri opravijo neplačano skrbstveno in gospodinjsko delo, kar še vedno kaže na neenakomerno porazdelitev dela med partnerjema. Dosežejo višjo starost kot moški, a so bolj izpostavljene tveganju revščine. Tako je potrebno stremeti k ukrepom, ki bodo prepoznali vsa ta neskladja in prispevali k bolj pravični družbi. S preprostejšimi besedami – če ženske prinesejo pol zneska v družinsko blagajno, je pravično, da tudi moški prevzamejo pol gospodinjskega dela doma. 8. marec je tako praznik in hkrati opomnik, da pridobljene pravice žensk niso samoumevne, ampak jih je potrebno vedno znova varovati in si vsakodnevno prizadevati za udejanjanje načela enakosti spolov v družbi.

Spolni stereotipi in tradicionalne spolne vloge se prenašajo iz generacije v generacijo, zato je o njih potrebno govoriti. Tako smo organizirali natečaje za osnovno šolo, kjer so nam otroci sporočali, kako vidijo (ne)enakost spolov, spodbudili smo projekte na temo enakosti spolov, gostili različne razstave v razstaviščih MOL.

Nekaj projektov:

• Pisni natečaj Enakost spolov: netradicionalni poklici za ženske in moške (2017). Z natečajem smo želeli pri učencih_kah spodbuditi razmišljanje o tem, ali lahko avtobus res vozi le voznik, ali da za bolnike skrbi le medicinska sestra. Razmišljanja učenk_cev osmega in devetega razreda pa so presegla ta vidik, saj so se dotaknili tudi problemov nasilja nad ženskami, uravnotežene porazdelitve del med spoloma doma in tudi splošnega stanja na področju enakosti spolov v Sloveniji in po svetu.  
• Likovni natečaj Enakost spolov: Kako si razdelimo delo v družini (2019). Z njim smo želeli opozoriti na še vedno prisotne stereotipe, da je ženska odgovorna za dom in otroke, ter pri otrocih spodbudili razmišljanje, da si je potrebno družinske obveznosti porazdeliti.
• Razstava Enaki_e! (2019) – na ogled je bila video instalacija, kjer so različne generacije razmišljale o enakosti spolov.  
• Razstava Literatura, kaj mi poveš? - instalacija je nastala kot rezultat projekta s katerim smo želeli preveriti kako mladi_e v literaturi zaznavajo stereotipne podobe. Pogovor in delavnice so potekali v Trubarjevi hiši literature in na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani. Pogledi, razmišljanja in predlogi mladih so bili predstavljeni v knjižicah, ki so jih sodelujoče_i pod mentorstvom Nike Kovač, Tadeje Pungerčar in Nevene Aleksovski likovno in literarno opremile_i. 
• V letu 2023 sta na pobudo in s finančno podporo Mestne občine Ljubljana nastala projekta na temo seksizma, ki sta pospremila mednarodno konferenco Femcities. Razstava Ne tič ne ptička, kjer so umetnice in umetniki Nataša Berk, Jan Brovč, Elena Fajt, Tatiana Kocmur, Luka Semet in Marija Zupanov v razstavljenih delih tematizirali vsebine, kot so stereotipno prikazovanje spolov, razkroj značilnih atributov in lastnosti, ki se pripisujejo moškemu ali ženski, razumevanje fluidnosti spolov, prestopanje okvirov uveljavljenih družbenih vlog ter posledice seksizma. Na razstavi Kaj je imela oblečeno? so dijakinje in dijaki 3. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana s svojimi deli skozi različne medije obravnavali seksizem, kot ga doživljajo mladi ter nagovarjali gledalca_ko k premisleku o ustaljenih normah in predsodkih ter postavljali ogledalo sodobnemu svetu.
• V sklopu priprav, promoviranja in organizacije Evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki je potekal jeseni 2022 v Ljubljani, je bil velik poudarek namenjen tudi opolnomočenju in enakosti žensk. V okviru aktivnosti za opolnomočenje žensk so bili postavljeni prvi semaforji z ženskimi podobami za pešce v Ljubljani. 
• Vidnost žensk se kaže tudi s poimenovanjem ulic, trgov in parkov po znanih ženskah (npr. ulica Metke Kraševec, Marjane Držaj, park Ade Škerl in Sonje Plaskan – gre za prvi park poimenovan po istospolnem paru). 

Tako ženske kot moški so žrtve nasilja, tako ženske in moški so tudi povzročitelji nasilja, vendar podatki kažejo, da je žrtev nasilja občutno več med ženskami. Glede na raziskave so v več kot 90 % žrtve nasilja ženske s strani moških (gre za fizično, psihično, ekonomsko in spolno nasilje). Ženske nasilje večinoma doživljajo s strani moških, s katerimi so (bile) v razmerju, moški pa večinoma doživljajo t. i. ulično nasilje s strani drugih moških.

V Mestni občini Ljubljana že vrsto let posvečamo posebno pozornost vprašanju nasilja nad ženskami in aktivno sodelujemo z nevladnimi organizacijami ter državnimi institucijami. Preko javnih razpisov sofinanciramo varne hiše, krizni center, materinske domove, svetovalne programe in preventivne programe. Redno organiziramo oz. sodelujemo pri vsakoletnih ozaveščevalnih in preventivnih akcijah, še posebej v času 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami (25. 11.- 10. 12.).

Nekateri večji projekti:

• Razstava Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat, ki je nastala v sodelovanju z Društvom SOS telefon, kustosom Božidarjem Zrinskim ter drugimi partnerji. Skozi dela umetnic in umetnikov Borisa Beja, Mine Fina, Jaka Babnika, Valerie Wolf Gang, Hane Karim, Nine Koželj, Tadeja Vaukmana in Tanje Radež je bilo predstavljenih 10 umetniških pripovedi žensk, ki so se zaradi doživljanja nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. S sodelovanjem med umetnicami, umetniki ter ženskami z izkušnjo nasilja so nastale umetniške stvaritve z dodano pripovedno vrednostjo v najrazličnejših oblikah – od fotografij, slik, do filmov, oblikovalskih in uporabnih izdelkov. Predvsem pa so umetniške stvaritve postale predmet spoznavanja življenjskih usod posameznic, ki so bile dovolj pogumne, da so o njih spregovorile, jih zapisale in tako posredovale svojo izkušnjo mnogim, ki jim do novega začetka manjka spodbud in zagotovil, da obstajajo organizacije, ki jim lahko pomagajo in jih spodbujajo na novi poti.
• Kampanja Podpišem. Na Kongresnem trgu so bili postavljeni plakati s sporočili (Nočem živeti v strahu. Nočem biti pretepena. Nočem biti posiljena. Nočem biti tiho in trpeti. Nočem, da me silijo k poroki. Nočem prodajati svojega telesa. Tisto, česar nihče noče, je treba spremeniti. Podpišem Konvencijo proti nasilju nad ženskami.), s katerimi smo ozaveščali javnost o nasilju nad ženskami, sporočali o tem, da so potrebne spremembe ter resna obravnava nasilja nad ženskami ter spodbujali državo, da ratificira Konvencijo proti nasilju nad ženskami.
• V letu 2022 smo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami posebno pozornost namenili ozaveščanju o zalezovanju žensk. Skupaj z Društvom za nenasilno komunikacijo smo pripravili TikTok kampanjo, katere cilj je ozaveščanje o zalezovanju in kako ravnati v takih primerih, s katero želimo doseči predvsem mlajšo populacijo. 
• Brošura 365 dni boja proti nasilju nad ženskami v Ljubljani.

Naša prizadevanja in aktivnosti na področju preprečevanja nasilja nad ženskami so bila prepoznana tudi širše. Tako nam je Evropska komisija podelila naziv Evropska prestolnica vključenosti in raznolikosti, zlato priznanje smo prejeli v posebni nagradi za lokalne oblasti, ki z obravnavanjem nasilja nad ženskami, omogočajo varne kraje za ženske v vsej njihovi raznolikosti.

Kaj naredimo v primeru nasilja Pomembno je, da vemo, da nismo sami in da imamo na voljo podporo in pomoč.

1. Potencialne žrtve imejte ob sebi vedno telefon z nujnimi številkami.
2. Ob nasilju se poskusite umakniti v prostor, kjer ni nevarnih predmetov (ne v kuhinjo!). 
3. Ob neposredni ogroženosti pokličite 113.
4. Pokličite v krizni center (031 233 211), če zaradi ogroženosti potrebujete takojšen umik na varno.
5. Kontaktirajte nevladne organizacije, ki so dostopne preko telefona in spleta.
6. V kolikor ne morete govoriti po telefonu, pišite – lahko po elektronski pošti, sms ali s pomočjo drugih komunikacijskih orodij (Viber, Whatsapp ...).

V vsakem primeru je dobro upoštevati varnostna priporočila, ki jih lahko najdete na spletnih straneh nevladnih organizacij, ki nudijo podporo žrtvam nasilja. Na spletni strani policije so navedene informacije o postopku na policiji v primerih nasilja v družini.

Poziv povzročiteljem nasilja

Ob prvih znakih, da bi lahko ogrozili druge ali sebe, odidite iz prostora.

Poziv meščankam in meščanom

Bodite pozorni na morebitne izbruhe nasilja v svojem okolju. Če nasilje zaznate, o tem brez oklevanja obvestite policijo na številko za klic v sili 113 oziroma anonimno številko 080 1200 in/ali pokličite katero od nevladnih organizacij, kjer boste prejeli informacije, navodila in strokovno vodstvo za pomoč žrtvam nasilja (lahko vas pokličejo tudi nazaj, da s klicem ne boste imeli stroškov).