Plečnikova Ljubljana

Edinstveni opus arhitekta
Delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) so zaznamovala tri srednjeevropska mesta: Dunaj, Prago in Ljubljano. Zaradi svojevrstnega sloga bi Plečnik po besedah priznanega dunajskega kritika Friedricha Achleitnerja utegnil postati celo arhitekt prihodnosti.

Odmevna kariera na Dunaju in v Pragi
Na Dunaju, kjer se je šolal pri arhitektu Ottu Wagnerju, se je Plečnik odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture. V Pragi je med drugim znameniti praški grad preoblikoval v rezidenco predsednika države, preuredil pa je tudi grajske vrtove.

Ljubljana je celostna umetnina
Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921, kjer so mu ponudili mesto profesorja na novo ustanovljeni univerzi, je vse ustvarjalne moči posvetil oblikovanju mesta. Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.

Plečnikove vizije
Si predstavljate, kako bi Ljubljana izgledala, če bi Plečnik uresničil vse svoje vizionarske projekte? Verjetno ne, kajne? No, saj si vam niti ni treba, ker točno to omogoča že z Websi nagrado ozalajšano interaktivno vodenje po arhitektovih neuresničenih projektih, ki je v aplikaciji Nexto brezplačno na voljo tako za sistem Android kot tudi iOS. Slovenski vizionarski arhitekt Jože Plečnik si je Ljubljano namreč sprva zamislil kot sodobne Atene. In čeprav današnja Ljubljana nosi močan pečat njegove genijalnosti, je nekaj Plečnikovih projektov ostalo neuresničenih. Po poti, polni ugank vas bo vodil sam Mojster, na njej pa boste lahko s pomočjo obogatene resničnosti in 3D posnetkov med drugim spoznali kako si je zamislil Prešernov trg, Mesarski most, Magistrat in še kaj.

Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine
Izbrana dela slovitega arhitekta Jožeta Plečnika so od leta 2021 vpisana na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Arhitekt Jože Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu s starejšimi ureditvami, istočasno pa se je odzival na potrebe moderne družbe 20. stoletja. Vpisano območje sestavlja niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in javnih institucij (narodna knjižnica, cerkvi, tržnice, pokopališki kompleks), ki so bili vključeni v že obstoječe urbane, naravne in kulturne kontekste mesta, ter skupaj tvorijo novo podobo mesta. Izrazito kontekstualen pristop po meri človeka, kot tudi Plečnikov lasten arhitekturni jezik, se razlikujeta od takrat novih modernističnih pristopov.

Plečnikova dela v Ljubljani so izjemen primer urejanja javnih prostorov, stavb in zelenih površin po viziji enega samega arhitekta v omejenem času in obstoječem mestu, ter zgrajena s skromnimi sredstvi.