Duh mesta, s Tihomirjem Pinterjem po stari Ljubljani

Mojster analogne ročno izdelane srebroželatinske črno-bele fotografije vabi na sprehod po stari Ljubljani. Vzemite si čas in se odtrgajte od poplave digitalnih podob, ki nas obkrožajo in s senzacionalističnimi kadri nenehno srkajo našo pozornost. Izčiščene, premišljene, skrbno zgrajene fotografije v klasični maniri, ki je skoraj utonila v pozabo, a se ponovno vrača, nudijo osvežujoče drugačen pogled na mestno okolje, v katerem živimo, a ga v sodobnem utripu življenja skorajda ne opazimo več.

Tihomirja Pinterja je javnost pred lanskoletno obsežno retrospektivno razstavo v Galeriji Jakopič, na kateri se je izrazila vsa širina njegovega opusa, poznala predvsem po portretih umetnikov, glasbenikov, literatov in upodobitvah umetniških ateljejev, pa tudi po železarskem ciklu. Tokrat se predstavlja s fotografijami s svojih sprehodov po stari Ljubljani. Pred nami je svojevrsten hommage mestu, v katerem se je po številnih popotovanjih in selitvah po tedanji Jugoslaviji z družino ustalil leta 1970 in za katerega danes pravi, da je njegovo.

Na ogled so fotografije iz časa po njegovi preselitvi v Ljubljano v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa vse do novejših del, nastalih v zadnjih letih. Neumorno sprehaja svoj fotoaparat in lovi urbane motive. Mesto doživlja skozi objektiv in spremlja njegovo spreminjanje v času. Dokumentira spomine, svoje in svojih someščanov, je zapisovalec vizualne urbane zgodovine Ljubljane. Vrača se na iste lokacije, ki so se sicer z leti res nekoliko spremenile, a je še zmeraj vse tukaj, na istem mestu. Bolj ga privlači staro kot novo. Bližje od gladkih in hladnih fasad, brezhibnih površin in sterilnih oken so mu razpoke na steni, oluščen omet, obrabljene granitne kocke in rjaste ograje. Podobno kot mu je mlad in popoln obraz mladenke kot umetniški motiv veliko bolj dolgočasen in prazen od zgubanega, otožnega in izčrpanega obraza starke. Staranje in minevanje časa sta zanj pozitivni kategoriji. Kot fotograf zato ljubi staro Ljubljano veliko bolj od sodobnih mestnih predelov.

Pred očmi obiskovalca se vrstijo prizori iz javnih in zasebnih urbanih prostorov: stavbe, ulice, dvorišča, pa tudi posamezni detajli, kot so arhitekturni elementi in kiparski okrasi pročelij, kovane ograje in okenske mreže. Enkrat išče zanimivo kompozicijo, spet drugič droben detajl povzdigne do monumentalnosti, ves čas pa pozorno opazuje igro svetlobe in sence. V teh delih človek ni osrednji protagonist, kot je to značilno za večino njegovih del, je le eden od elementov podobe. Včasih so postave mimoidočih zabrisane v svojem gibanju, kot da bi hotel pokazati na njihovo začasnost, hipno navzočnost, minljivost; stavbe in ulice pa bodo, v nasprotju z njimi, tukaj še zelo dolgo. Med razstavljenimi deli nekoliko izstopa serija fotografij z motivom zebre, kjer gre za zaključeno celoto, cikel, v katerem se je avtor lotil točno določene zamisli in vnaprej domislil njegov koncept.

Z analognim fotoaparatom posneto in lastnoročno na papirju izdelano fotografijo čuti Tihomir Pinter kot svoje edino pravo izrazno sredstvo. Ceni prvobitno, klasično, črno-belo fotografijo in se izogiba postprodukcijski obdelavi, brez katere si sodobne digitalne fotografije skoraj ni mogoče zamisliti. Predvsem pa mojster ceni njeno fizično stvarnost, otipljivo predmetnost – fotografijo, ki dejansko obstaja na filmu in papirju in ni le niz ničel in enic. Fotografije izdeluje sam v svoji temnici in ohranja absoluten vpliv na končni izdelek.

Tihomir Pinter

Rodil se je 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem. Izobrazbo na področju farmacije in kemije je pridobival v Bjelovarju, Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1975 tudi doktoriral s področja kemije prehrane. Od leta 1970 živi in dela v Ljubljani. Vse življenje se je ukvarjal s fotografijo in sodeloval v številnih fotoklubih ter zelo uspešno razstavljal po vsej tedanji Jugoslaviji. Sodeloval je na skoraj 600 skupinskih razstavah in priredil okrog 110 samostojnih razstav. Velika retrospektivna razstava njegovih del, pospremljena z obsežnim katalogom, je bila ob avtorjevi 80-letnici prirejena v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Leta 1973 je od Foto zveze Jugoslavije prejel naslov mojstra fotografije, dve leti kasneje pa še naslov Excellence FIAP od Mednarodne zveze za umetniško fotografijo. Je častni član Fotokluba Ljubljana. Fotografska zveza Slovenije mu je leta 2000 podelila nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.

Spremljevalni dogodek:

• javno vodstvo avtorja po razstavi: 8. februarja 2019, ob 17. uri