Matjaž Krivic: Dihaj

»Globok vdih in izdih. Pa še enkrat. Vdih … in izdih.« Tako izza svoje maske sistematično narekuje zdravnica. Niti globok vdih niti izdih nista povsem naravna, kadar zrak zajamemo in izdihnemo skozi sicer le polmilimetrsko serijo membran zaščitne maske.
A nova realnost narekuje maske in danes so te nov družbeni standard, nov pogoj za normalno pot po opravkih, nov vir plastičnih odpadkov, nov modni dodatek in nov obraz širše družbe.
Še pred dvema letoma smo fenomen mask pri nas srečevali skoraj izključno v dveh na videz nepovezanih kontekstih. Prvi so zdravstvene ustanove, drugi pa turistične točke. Medtem ko so zdravniki skrbeli za brezhibno čisto in razkuženo okolje svojih pacientov in kolegov, so azijski turisti skrbno skrivali svoje obraze za maskami zaradi bistveno večje grožnje. V naši, zeleni Ljubljani. Takrat se je marsikdo čudoma oziral za njihovo doslednostjo in prekomerno pazljivostjo.
Odgovor na »Why do you wear masks?« je bil najpogosteje: »Air pollution.«

Razstava želi z dejstvi opozoriti na zdravstveno in družbeno problematiko, ki je še trdovratnejša in za svetovno zdravje še bolj uničujoča kot covid-19, a zanjo ni ne cepiva ne zdravila. Edini ukrep je sprememba miselnosti, ki ji mora nujno slediti tudi sprememba navad.
Za posledicami onesnaženosti zraka na letni ravni umre 7 do 10 milijonov ljudi, kar je dva- do trikrat več, kot jih umre za posledicami trenutne pandemije.
V vrh najbolj onesnaženih območij in mest na svetu pa se uvrščajo prav azijske metropole. S transportom, z gospodarsko in kmetijsko dejavnostjo ustvarjajo atmosferske razmere, ki imajo za prebivalstvo Kitajske, Indije, Bangladeša, Nepala in mnogih drugih držav pogubne posledice.
Onesnaženost zraka je več kot le globalni zdravstveni problem, vsaj enako zaskrbljujoče vpliva na okolje. Trdni delci PM10 in PM2,5 so škodljivi predvsem za naša dihala in ožilje, CO2 in ozon pa igrata odločilno vlogo pri segrevanju zemeljske atmosfere. Dolgoročno se tako na enem področju soočamo z dvema nevarnima izzivoma, ki imata lahko v prepletu negativne multiplikativne učinke.

Matjaž Krivic v razstavi Dihaj drzno postavlja v ospredje zaščitno masko, ki protagonistom serije portretov sicer zakrije del obraza, a še vedno ponudi dovolj možnosti za interpretacijo njihovih zgodb. Portretiranci, izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka, so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami, ki vedno pomenijo eno – daljše življenje.
Vsakemu portretu je pripisana vrednost trdnih delcev PM2,5, ki po sprejetih standardih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ne bi smela presegati 10 μg/m3.
Dihati čist zrak je ena izmed temeljnih človekovih pravic, a je del prebivalstva zanjo nepravično prikrajšan. Življenjski slog in navade družb zahodnega sveta velevajo hiperprodukcijo, ki se delno odraža tudi v povečevanju zdravstvenih in okoljskih izzivov vzhodnoazijskih držav. Pandemija covida-19 je svet postavila v enkraten položaj, v katerem smo lahko za trenutek videli, kako hitro bi se lahko nekateri okoljski problemi razkadili. Med upočasnitvijo utripa življenja po svetu so bile turistične vedute največjih mest postavljene pred sinje modro nebo, iz Džalandharja v Indiji pa so se prvič po 30 letih videli beli vrhovi Himalaje.
V Evropi se življenje počasi, a vztrajno vrača v znane tirnice. Maske bodo kmalu izginile z obrazov in pločnikov, ljudem pa bosta vrnjena svoboda in občutek, da je pred nami čas za rast in izobilje.
Razstava ob tem zastavlja vprašanje, ali je bila pandemija, ki nas je skrila za maske, le srčni utrip, s katerim je lažje zadihal naš planet, ali lekcija, ki nam bo pomagala spremeniti paradigmo in temeljito razmisliti o tem, kakšen zrak želimo dihati ljudje.

Matjaž Krivic je dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. Krivic je za svoje delo prejel več prestižnih nagrad, med njimi World Press Photo, Picture of the Year International in Lens Culture.