V ZOO Ljubljana se veselijo novega člana šimpanzje družine

Ime Togo so mladiču izbrali oskrbniki po zahodnoafriški državi Togo, kjer so zahodni šimpanzi (Pan troglodytes verus) v naravi lokalno izumrli, tako kot v sosednjih državah Benin in Burkina Faso. Populacija zahodnih šimpanzov se je v zadnjih 25 letih zmanjšala za približno 80 %. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) ocenjuje, da jih danes v naravi zahodne Afrike živi le še med 18.000–55.000.

Zahodne šimpanze ogroža predvsem izguba življenjskega prostora, ki jo povzročajo razvoj gojenja oljnih palm, kavčukovca, evkaliptusa in sladkornega trsa. H krčenju habitata prispevajo tudi sečnja, rudarjenje in pridobivanje nafte, kar vodi tudi k razdrobljenosti njihovega okolja. Nekoč obsežen in povezan habitat se je zmanjšal na manjše gozdne zaplate, ločene s kmetijskimi zemljišči, cestami in drugimi človeškimi posegi. Družinam šimpanzov je zato močno omejen dostop do virov hrane, hkrati pa tudi do stikov z drugimi skupinami šimpanzov, kar vodi v zmanjševanje genetske raznolikosti. Ker se kmetijstvo širi v življenjska območja šimpanzov, ti vse pogosteje posegajo po kmetijskih pridelkih, zaradi česar jih lokalni prebivalci pogosto dojemajo kot škodljivce in jih preganjajo. Bližnji stik med ljudmi in šimpanzi pa povzroča tudi vedno pogostejše preskoke človeških bolezni na šimpanze, ki nanje niso prilagojeni in odporni.

»Mladiča ne pokažemo takoj javnosti, saj želimo, da se poporodno obdobje mirno in varno zaključi, da se vez med mamo in mladičem dobro vzpostavi in da ga sprejme celotna družina šimpanzov. Ko vidimo, da je vse v najlepšem redu, mladiča postopno predstavimo tudi obiskovalcem,« pojasnjuje veterinar ZOO Ljubljana dr. Marjan Kastelic.

Obiskovalce prosimo, da se pri ogradi šimpanzov vedejo spoštljivo: ne trkajo po steklu, ne uporabljajo bliskavice ob fotografiranju, ne kričijo in ne hranijo živali. Če so bolni, naj se raje umaknejo korak ali dva stran. Z upoštevanjem bontona skupaj skrbimo, da je obisk varen ter tako prijeten za živali kot ljudi.