Znani so letošnji prejemniki Župančičevih nagrad

Nagrado za življenjsko delo bo prejela znanstvenica in pisateljica prof. dr. Svetlana Slapšak, nagrade za dveletno ustvarjanje pa intermedijski umetnik Marko Batista, skladatelj Matej Bonin ter koreograf, plesalec in performer Jan Rozman. Svečana podelitev nagrad bo v četrtek, 11. junija 2026, ob 20. uri na Šentjakobskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Prof. dr. Svetlana Slapšak sodi med najvidnejše pisateljice, humanistke, javne intelektualke in zagovornice svobode govora v slovenskem ter širšem regionalnem prostoru. Njen monumentalni opus, ki obsega več kot sto knjig, tisoče esejev ter stotine strokovnih študij, je vizionarsko sooblikoval in neprecenljivo obogatil slovenski kulturni ter humanistični prostor. O njenem eruditskem delu, ki se razteza čez šest desetletij, pričajo izjemni dosežki na različnih področjih. Kot mednarodno priznana strokovnjakinja za antične študije, antropologinja, esejistka, prevajalka in pisateljica je vzgojila številne generacije kritično mislečih posameznikov. Kot profesorica in dolgoletna dekanja Fakultete za podiplomski humanistični študij (ISH) v Ljubljani ter predavateljica na uglednih evropskih in ameriških univerzah je ključno prispevala k razvoju ter mednarodni vpetosti sodobne humanistike. Njeno ustvarjanje in javno delovanje odlikujejo zavezanost solidarnosti, medkulturnemu dialogu ter človekovemu dostojanstvu. Je neutrudna zagovornica človekovih pravic, borka za demokratizacijo družbe ter odločna nasprotnica vojnih in nacionalističnih politik. Za svoj izjemni intelektualni pogum je leta 1993 prejela nagrado ameriškega centra PEN, leta 2005 pa je bila z gibanjem 1000 žensk za mir nominirana za Nobelovo nagrado za mir.

Intermedijski umetnik Marko Batista v svojih delih intenzivno raziskuje presečišče med tehnologijo, družbo in zvočnimi umetnostmi. V preteklih dveh letih izstopa njegovo delovanje v Cirkulaciji 2, kjer je soustvarjal eksperimentalne zvočne krajine, ter odmevna samostojna razstava Na robu razuma v Galeriji Cukrarna. S temi deli se uveljavlja kot eden prodornejših premišljevalcev naše dobe, ki prepričljivo presega navidezno ločnico med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Batista že tri desetletja drzno spaja vizualno umetnost z zvokom in performansom. Zaradi inovativnega pristopa je v veliki meri zaslužen za vpeljevanje zvokovnosti v prostore sodobne vizualne umetnosti in javni prostor. Njegov opus korenini v načelu »naredi sam« (DIY) ter opozarja, da tehnologija ni nevtralno orodje, temveč materialni, politični in mentalni aparat. 

Skladatelj Matej Bonin, eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne slovenske resne glasbe, v svojih delih iz preteklih dveh let izkazuje kompozicijsko zrelost in prepletanje različnih umetniških kontekstov. Med nedavnimi projekti izstopata mladinska opera Lisičja luna z libretom in režijo Ane Pandur kot tudi v glasbena instalacija Gozdna simfonija, ki je zaživela v parku Rafut na slovensko-italijanski meji, s katerima potrjuje glasbeno širino, izostreno intuicijo ter spretnost spajanja raznolikih umetniških zvrsti. Avtorski jezik Mateja Bonina je samosvoj, zrel in zavezan inovaciji, hkrati pa dostopen poslušalcu. Skladatelj glasbo razume kot prostor za razmah širše družbene in ekološke misli. Boninov opus obsega orkestrska in komorna dela, glasbeno gledališče ter redna sodelovanja z uglednimi orkestri, solisti in koreografi.

Koreograf, plesalec in performer Jan Rozman v nedavnih projektih oblikuje eno najbolj vznemirljivih, prodornih in izvirnih poetik na področju sodobnega plesa. Skozi predstavi (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage in Mokra oprema v polje uprizoritvenih umetnosti prepričljivo vpleta razmislek o človeškem telesu, vpetem v internetno kulturo, medijski spektakel in kapitalizem nadzora. Rozmanovo plesno prakso zaznamujejo konceptualna natančnost, dinamičen spoj giba, videa ter pretanjen občutek za humor, ironijo in absurd. Namesto didaktične kritike sodobnosti umetnik ustvarja kompleksne odrske situacije, v katerih se digitalni svet prevaja nazaj v telesno izkušnjo. Njegova dela obravnavajo performerja kot tržni subjekt, družbo pa kot nenehno avdicijo, s čimer razpira razmislek o sodobnih načinih bivanja daleč prek meja klasičnega plesnega odra.

Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Nagrade podeljujemo na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana, ki določa, da vsako leto podelimo štiri nagrade, ki jih prejmejo ustvarjalci, ki ustvarjajo v Ljubljani, in sicer eno za življenjsko delo in tri za stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v preteklem dveletnem obdobju.