Deset let po zadnji raziskavi potovalnih navad prebivalcev Mestne občine Ljubljana in Ljubljanske urbane regije (2013) je bila izvedena nova, v kateri je več kot 6.000 oseb z območja Mestne občine Ljubljana in ostalih občin Ljubljanske urbane regije odgovorilo na vprašanja o svojih potovalnih navadah, lastništvu osebnega avtomobila, številu potovanj na dan, namenih potovanj, uporabljenih prevoznih načinih, času in trajanju potovanj ipd.

Del raziskave smo izvedli tudi med prebivalci Slovenije izven MOL in LUR za boljšo predstavo o potovalnih navadah na ravni celotne države. V teku je tudi izdelava nove Celostne prometne strategije MOL 2025–2032, pri čemer bodo novi podatki o potovalnih navadah v pomoč, zlasti ko se bodo oblikovali novi cilji in ukrepi za prihodnje sedemletno obdobje.

Kaj je vplivalo na spremembe?

Rezultati analize zbranih podatkov razkrivajo potovalne navade prebivalcev obravnavanega območja in kažejo, kako jih je preteklo desetletje spremenilo in oblikovalo po novih značilnostih. Od leta 2013 so se namreč spremenile mnoge, tako ekonomske kot demografske značilnosti območja. Beležimo gospodarsko rast (letna sprememba obsega BDP v odstotkih znaša za leto 2013 -0,8, za leto 2023 pa 2,1), porast števila prebivalcev (v MOL za dobrih 5 % - kar je okoli 15.000 ljudi, v LUR za 4 %), več je registriranih vozil v Sloveniji (za skoraj 24 % glede na leto 2013). Preživeli smo pandemijo COVID-19, ki je pomembno posegla tudi v potovalne vzorce, spremenile so se prometne ureditve in infrastruktura, uvedle so se nove prometne storitve, na različne načine smo spodbujali trajnostno mobilnost. Razvoj in rast nepremičninskega trga sta pomembno vplivala tudi na selitvene vzorce in posledično na dnevna potovanja v prestolnico na delo, izobraževanje, opravke.

Prometni premiki v Ljubljano ali mimo nje ter po mestu so pogostejši kot pred desetletjem, več je opravljenih poti (za 14 odstotnih točk več kot leta 2013, okoli 1,5 milijona potovanj na povprečen delovni dan), vendar pa so na območju Ljubljane potovanja precej bolj trajnostno naravnana kot zunaj prestolnice v primerjavi med letoma 2013 in 2024. Povprečna zasedenost osebnega avtomobila ne glede na namen potovanja je nekoliko višja kot leta 2013 in znaša za prebivalce MOL 1,34 osebe na osebni avtomobil (prej 1,24), za prebivalce ostalih občin LUR 1,36 osebe in za prebivalce preostale Slovenije 1,48 osebe na osebni avtomobil.

Zadovoljstvo s prometno infrastrukturo in storitvami

Postajališče sistema izposoje koles na Celovški cesti. Foto: Miran Kambič

Tokratni raziskavi smo dodali še mnenjski vprašalnik, da bi dobili vpogled v odnos anketirancev do različnih oblik mobilnosti in povezanih storitev. Pokazalo se je, da je izmed tistih, ki imajo izkušnjo z mestnimi avtobusi LPP, 69,1 % zelo zadovoljnih (ocena 5) ali zadovoljnih (ocena 4) s kakovostjo teh storitev (8,4 % pa zelo nezadovoljnih (ocena 1) ali nezadovoljnih (ocena 2)). 83,5 % tistih z izkušnjo s sistemom izposoje koles Bicikelj je z njo (zelo) zadovoljnih (3 % (zelo) nezadovoljnih); med tistimi, ki so kolesarili po Ljubljani, je 69,8 % (zelo) zadovoljnih s kakovostjo razmer za to dejavnost (8,9 % (zelo) nezadovoljnih). Na splošno je 85,8 % tistih, ki so se sprehajali po Ljubljani, (zelo)zadovoljnih z razmerami za hojo (3,9 % pa (zelo) nezadovoljnih).

V mnenjskem delu sta največjo podporo po pomembnosti prejela ukrepa, ki naslavljata parkiranje in območja za pešce: 76,2 % vprašanih kot pomembno ali zelo pomembno ocenilo ukrep vzpostavitve več javnih parkirnih mest, 74 % vprašanih pa je ukrep širitve območij za pešce ocenilo kot pomembno ali zelo pomembno. Najmanj pomembnosti so anketiranci pripisali vzpostavljanju dodatne infrastrukture in storitev za skiroje (19,8 % je odgovorilo, da je ukrep pomemben ali zelo pomemben).

Blizu ciljem iz Celostne prometne strategije 2017–2027

Rezultati raziskave služijo kot statistična osnova za uvajanje novih ukrepov na področju urejanja prometa in mobilnosti ter za spremljanje njihove uspešnosti in doslej uvedenih ukrepov. V teku je tudi izdelava nove Celostne prometne strategije MOL 2025–2032, pri čemer bodo novi podatki o potovalnih navadah v pomoč, zlasti ko se bodo oblikovali novi cilji in ukrepi za prihodnje sedemletno obdobje. V aktualni Celostni prometni strategiji (2017–2027) smo si zastavili cilj, da bi bili do leta 2027 dve tretjini poti opravljeni na trajnostni način, tretjina pa z avtomobilom, pri čemer stremimo k temu, da jih poganja okolju prijazno gorivo in da so čim bolj zasedeni.

Na podlagi raziskave ugotavljamo, da smo na območju MOL blizu temu cilju, saj podatki kažejo, da je 61,7 % notranjih potovanj opravljenih na trajnostni način. S številnimi ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti smo kljub večjemu številu opravljenih potovanj in avtomobilov dosegli, da se več ljudi kot leta 2013 po mestu premika peš in s kolesom. K temu so gotovo pripomogli projekti, kot so izboljšava infrastrukture in novogradnje s prednostjo za pešce, kolesarje in uporabnike javnega prevoza, širitev območij za pešce, sistemi izposoje koles Bicikelj in Nomago (izposoja katerih ves čas raste) ter ozelenitev in oživitev javnega prostora z omejitvijo motornega prometa.

Prostor za izboljšave zlasti pri javnem prevozu

Križišče Gosposvetske in Slovenske. Foto: M. Kambič

Rezultati raziskave potovalnih navad kažejo upad pri uporabi javnega potniškega prometa med leti 2013 in 2024. Kljub temu, da Ljubljanski potniški promet (LPP) izvaja številne ukrepe, s katerimi uporaba mestnih avtobusov raste (med njimi so na primer podaljšanje in optimizacija linij v MOL in LUR; cenovno ugoden prevoz z avtobusom za 1,30 EUR, ki omogoča brezplačen prestop v 90 minutah; izboljšave in posodobitve voznega parka (okoli 50 % avtobusov LPP poganjata metan oz. stisnjen zemeljski plin in slednji v kombinaciji z elektriko); izvajanje prevoza na klic z vozili Kavalir in Klinko Kavalirjem; uvedba vstopa pri 2. vratih; plačevanje voznine z aplikacijo Urbana in plačilnimi karticami idr.).

Načrtujemo še več ukrepov, ki bodo spodbudile vožnjo z mestnimi avtobusi, na primer izvedbo rumenih pasov, ki so prednostno namenjeni avtobusom, katerih potovalni čas se je na primer ob uvedbi teh ukrepov na Celovški in Dunajski skrajšal za 3–5 minut; ureditev večmodalnih prestopnih točk ter širitev mreže parkirišč po sistemu P+R parkiraj in se pelji z ugodno ceno (parkirnina za ves dan in dve voznini za mestni avtobus znašata samo 1,30 EUR; trenutno v Ljubljani deluje sedem takih parkirišč); nakup novih avtobusov na elektriko (25) in vodik (8) idr. Prav tako se obeta preveritev sheme obstoječih linij LPP, s katerimi bomo preverili učinkovitost trenutne sheme in pridobili predloge za morebitne spremembe.

Kljub temu, da število uporabnikov avtobusov LPP raste, ugotavljamo, da več kot 10 % potnikov ne potrdi vozovnic. Poudariti želimo pomen validacije vozovnic na avtobusih, saj ta zagotavlja natančne podatke o zasedenosti vozil in omogoča učinkovito prilagajanje prevoznih kapacitet. Pogosto lahko prihaja do večje gneče na avtobusih, če se potniki ne validirajo. Validacija ni zgolj formalnost, saj le z realnimi podatki lahko optimalno razporejamo vozila in se ustrezno odzivamo na povečano povpraševanje na posameznih linijah. Pomemben element je tudi varnost potnikov, kajti tisti potniki, ki svojih vozovnic ne validirajo, na avtobusu niso zavarovani, kar lahko v primeru prometne nesreče ali drugega nepredvidljivega dogodka povzroči nevšečnosti. Prav tako je sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in upokojence odvisen od uspešnih validacij. Čeprav je vozovnica kupljena ali pridobljena (upokojenci), prevoz ni plačan, če potnik vozovnice ne validira.

V MOL si bomo še naprej prizadevali za razvoj trajnostne mobilnosti in izvajali ukrepe, ki sledijo temu cilju za še višjo kakovosti življenja. Poudarjamo, da imajo velik vpliv na potovalne navade kakovostna ponudba, učinkovitost in dostopnost javnega potniškega prometa v celotni Sloveniji, zato kot občina sodelujemo z državo pri projektih za izboljšave na tem področju, da bi tistim, ki trenutno v Ljubljano vsak dan prihajajo z avtomobilom, omogočili boljšo alternativo za prevoz do prestolnice. Zavedamo se, da je še prostora za izboljšave, ob tem pa tako občanke in občane kot obiskovalke in obiskovalce Ljubljane spodbujamo, da tudi sami z odločitvijo o načinu potovanja prispevajo k temu, da bodo poti po Ljubljani in do nje še bolj trajnostne, varne in prijetne.

Ključne ugotovitve glede na leto 2013

Po Ljubljani v letu 2024 več kolesarjenja in hoje kot leta 2013 Primerjava deležev notranjih potovanj na območju MOL v letih 2024 in 2013 kaže, da se je delež potovanj z osebnimi avtomobili ohranil, povečalo pa se je njihovo absolutno število. Delež in število potovanj peš ter s kolesi sta se dvignila, upadla pa sta delež in število notranjih potovanj, opravljenih z javnim potniškim prometom.  

Deleži vseh potovanj vseh vprašanih po prevoznih načinih

Analiza deležev vseh potovanj (notranjih in ciljno-izvornih potovanj) na območju MOL po prevoznih načinih na delovni dan, ki so jih opravili prebivalci MOL, prebivalci ostalih občin LUR in prebivalci preostale Slovenije kaže, da se skoraj polovica vseh potovanj (49,3 %) opravi z osebnim avtomobilom, dobra četrtina (28,8 %) peš, delež potovanj s kolesom znaša 10,1 %, z javnim potniškim prometom pa 10,5 %. Glede na leto 2013 sta deleža pešačenja in uporabe javnega potniškega prometa nekoliko upadla, delež kolesarjenja pa se je povečal. Deleži potovanj po prevoznih načinih prebivalcev ostalih občin LUR, ne glede na to ali so se izvedla na območju MOL ali na območju ostalih občin LUR, kažejo, da so v primerjavi s prebivalci MOL, prebivalci ostalih občin LUR za svoja potovanja še pogosteje izberejo osebni avtomobil (55,9 %). Primerjava z rezultati ankete v LUR iz leta 2013 sicer kaže na njihovo izboljšanje v letu 2024.  

 

Najpogostejša so potovanja na delo in po osebnih opravkih

Deleži potovanj prebivalcev MOL po namenih kažejo, da so najpogostejša potovanja na delo in osebne opravke, ki predstavljajo 31,2 % vseh njihovih potovanj (večinoma opravljena z avtomobilom). Po pogostosti jim sledijo prostočasna potovanja (25,7 %; pretežno opravljena peš in z avtomobilom), potovanja po nakupih (21,6 %; večinoma opravljena z avtomobilom in peš) in potovanja na izobraževanje 4,5 % (največkrat na trajnostni način). Druga potovanja (z nameni prepeljati nekoga in vrnitev domov) skupaj predstavljajo 14,4 %. V primerjavi z rezultati ankete leta 2013 lahko opazimo v letu 2024 predvsem porast deležev potovanj po nakupih, prostočasnih potovanj in potovanj na delo ter po osebnih opravkih ter upad deleža potovanj na šolanje.  

 

Na kratke razdalje radi pešačimo in kolesarimo

Analiza dolžine potovanj in uporabljenih prevoznih načinov prebivalcev MOL kaže, da ima pešačenje znaten delež vseh opravljenih poti do razdalje treh kilometrov (med 24,4 % in 76,8 %). Deleži kolesarjenja na razdaljah od enega do devet kilometrov se gibljejo med 10,9 % in 25,3 %. Delež uporabe javnega potniškega prometa prebivalcev MOL na razdaljah med 3 in 10 kilometrov predstavlja približno 15 % vseh potovanj. Prebivalci MOL osebni avtomobil tudi za najkrajše poti (do 1 kilometra) uporabljajo v 12,5 % potovanj. Pri potovanjih z dolžino med 1 in 2 kilometroma, delež znaša 30,9 %, pri potovanjih nad 3 kilometre pa 50,3 %. Pri potovanjih nad 6 kilometrov se delež dvigne nad 60 %, pri potovanjih daljših od 10 kilometrov pa na 86,8 %.  

 

 

 

 

Preberite tudi:

• Promet in mobilnost v Ljubljani