Mestni gozd Golovec

Ime »Golovec« izhaja iz dejstva, da je bila vzpetina nekdaj povsem gola, pokrita z obsežnimi travniki. Načrtno pogozdovanje območja se je začelo šele po letu 1890, kar nakazuje, da so gozdovi na Golovcu relativno mladi. S tem pa se je na območju tudi povečala biotska raznovrstnost.

Mestni gozdovi Golovca se odlikujejo po izredni pestrosti drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije tu uspeva kar 23 različnih drevesnih vrst. Za primerjavo – v celotni Sloveniji je avtohtonih 71 različnih drevesnih vrst, od tega 61 vrst listavcev in 10 vrst iglavcev.

Na območju Golovca je ohranjenih več izjemnih dreves, ki dosegajo nadpovprečne višine in debeline. Nudijo življenjski prostor številnim mahovom, lišajem, glivam, žuželkam, pticam, glodalcem, netopirjem in drugim bitjem, ki za svoj obstoj potrebujejo stara drevesa z duplinami ali razkrajajoč les. 

Mestni gozd Golovec je vir biotske pestrosti

Biotska pestrost, tudi biotska raznolikost, biotska raznovrstnost ali biodiverziteta, je raznolikost živih bitij. Vključuje vse rastline, živali in druge organizme. Vsi organizmi smo med seboj tesno povezani in se dopolnjujemo, sami pa ne bi mogli preživeti. Ljudje smo kot del narave močno odvisni od biotske pestrosti, zato je pomembno, da se njenega pomena zavedamo vsi. Slovenija sodi med biotsko pestrejše države v Evropi. Na razmeroma majhnem prostoru najdemo zelo veliko število rastlinskih in živalskih vrst. Tudi mestni gozd Golovec predstavlja ključni »zeleni koridor« mesta Ljubljane z okoliškim hribovitim zaledjem oziroma vir biotske pestrosti za naše mesto.

Navadna bukev

Navadna bukev (Fagus sylvatica L.) je eno izmed najbolj razširjenih dreves v mestnih gozdovih Golovca. Zraste do 40 m visoko in ima premer debla do 1 metra, posamezna drevesa pa lahko dosežejo večje dimenzije. Dobro uspeva na svežih in globokih s kalcijem bogatih tleh. Dobro uspeva tudi v senci, predvsem mlade bukve lahko več deset let rastejo v senci drugih dreves.

Deblo ima sivo in gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej (slepice). Popki so podolgovati, 2 cm dolgi in rjave barve. Listi so ovalni, dolgi od 4 do 10 cm. Spomladi so svetlo zeleni, preko poletja pa potemnijo in postanejo temno zeleni. Bukev cveti maja, plodovi – žir – pa dozorijo zgodaj jeseni.
Les bukve se široko uporablja. Ima odtenke od bledo rumenkaste barve pa vse do rdečkasto rjave barve. Bukev lahko vsebuje "rdeče srce". To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Pri sušenju les rad poka in se krivi, sicer pa je trden, žilav in odporen proti obrabi. Les slabše kakovosti je primeren za drva in celulozo, kakovostnejši les pa se uporablja za izdelavo pohištva, parketa, za kolarske izdelke in vezane plošče. Na prostem je bukov les slabo obstojen in propade v štirih do šestih letih. Žir se je nekoč uporabljal za prehrano živali in za izdelavo olja.
Bukev se uporablja tudi v okrasne namene. Obstaja več kot 70 različnih sort bukve, ki jih najdemo po številnih parkih in vrtovih v Evropi. Tako je na Golovcu mogoče najti rdečelistno bukev.

Hrast graden

Hrast graden (Quercus petrea (Matuschka) Liebl.) je med bolj pogostimi drevesnimi vrstami na Golovcu. Zraste do 40 m visoko ter doseže do 3 m premera debla. Uspeva na nekoliko toplejših in sušnejših rastiščih v primerjavi z dobom. Godijo mu sveža tla, ne prenaša pa zastajajoče vode. Potrebuje veliko svetlobe.Njegova skorja je sivorjava in plitvo razpokana, pri čemer so vzdolžne razpoke bolj izražene. Deblo je ravno in sega visoko v krošnjo. Graden ustvari močno glavno in stranske korenine. Listi so pernato krpati s pet do devet parov krp, dolgi do 12 cm in široki do 7 cm. Listi so na spodnji strani porasli s povečevalnim steklom vidnimi dlačicami, kakršnih dob nima. Je enodomna in vetrocvetna drevesna vrsta. Cveti maja hkrati z olistanjem, želod dozori oktobra.

Les je nekoliko manj cenjen kot les doba, čeprav po kakovosti ne zaostaja. Uporablja se za izdelavo pohištva, parketa in sodov. Skorja vsebuje veliko čreslovin in so jo nekoč uporabljali za strojenje kož. Želod je hrana za številne gozdne živali: polhe, divje prašiče, miši, itd. Nekoč je bil želod pomembna hrana domačih prašičev. Pražen in zmlet želod se uporablja kot kavni nadomestek.

Hrošči v mestnem gozdu Golovec

Strokovnjaki so v mestnem gozdu Golovec pri popisu varstveno pomembnih vrst zabeležili 146 različnih vrst hroščev. Med njimi sta dve vrsti, zavarovani po Evropski Direktivi o habitatih Natura 2000: močvirski krešič (znanstveno ime Carabus variolosus) in rogač (znanstveno ime Lucanus cervus). Štiri zabeležene vrste hroščev pa so zavarovane po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/2004).

Hrošč veliki rogač za svoj obstoj potrebuje razkrajajoč les in korenine. Najpogosteje prebiva v starih deblih in prhnečih koreninah hrasta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Ker je starih, debelih dreves v evropskih gozdovih, parkih in vrtovih vedno manj, spada med ogrožene vrste. Mesto Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer najde dovolj starih dreves, da lahko z družino živi v njih.

Kačji pastir veliki studenčar

Pri ribnikih pri Rakovniku prebiva največja znana populacija kačjega pastirja po imenu veliki studenčar (Cordulegaster heros), zaradi česar je bilo to območje celo predlagano za Naturo 2000 za kačje pastirje. Studenčar je namreč evropski endemit in največji kačji pastir, saj samci dosežejo tudi 8 cm v dolžino. Je pokazatelj ohranjenosti potokov in gozdov, saj mu kot življenjski prostor ustrezajo le naravno ohranjeni gozdni potoki.

Zaradi človeških posegov je veliki studenčar uvrščen med ogrožene vrste in je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Prav na predlog Slovenije je vrsta zavarovana v celotni Evropski uniji z Direktivo o habitatih, dobršen del poznanih populacij pri nas pa je vključenih v varstvena območja evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Močvirski krešič

Življenjski prostor močvirskega krešiča je močvirno okolje nižinskih poplavnih gozdov, kjer prevladujejo črna jelša (Alnus glutinosa), veliki jesen (Fraxinus excelsior) in drugi listavci. Zelo vlažno okolje zamočvirjenih in zasenčenih gozdnih potokov z ohranjenimi naravnimi strugami je ključno za njegov nemoten razvoj. Mestne populacije močvirskega krešiča so velika redkost v evropskih mestih, saj je močvirski krešič v kar nekaj državah po Evropi že izumrl ali je na robu izumrtja. Podobno velja za potočnega raka koščaka (Austropotamobius torrentium), ki je prav tako pogost prebivalec ohranjenih gozdnih potokov ter hkrati prioritetna vrsta evropskega varstvenega pomena.

Netopirji na območju Golovca in Grajskega griča

Strokovnjaki so v letih 2017 in 2018 na območju Golovca in Grajskega griča zabeležili 15 različnih vrst netopirjev, kar je polovica vseh vrst, ki živijo v Sloveniji. Dve vrsti sta po slovenskem Rdečem seznamu uvrščeni v kategoriji prizadetih vrst, in sicer mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros) in navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis). Med vrstami evropskega varstvenega pomena pa je zabeležen tudi širokouhi netopir (znanstveno ime Barbastella barbastellus).
Dnevno zatočišče si netopirji pogosto poiščejo v duplinah starih, debelih dreves ali v špranjah pod odstopajočim lubjem. Ker je starih, debelih dreves v evropskih gozdovih, parkih in vrtovih vedno manj, spadajo med ogrožene vrste. Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer netopirji najdejo dovolj starih dreves za dnevno zatočišče. Zato so stara, debela drevesa izrednega pomena za ohranjanje biotske pestrosti gozdov. Stara debla dreves počasi prhnijo in se spreminjajo v humus – postala bodo del gozdnih tal. Hkrati ta drevesa proizvajajo ogromne količine semen, ki zagotavljajo naravno pomlajevanje gozda, brez vnašanja sadik iz drevesnic.

Mestni gozd Golovec kljub bližini mesta ponuja mirne kotičke, kamor mestni hrup ne seže. Mirni kotički v naravi nam omogočajo, da se umirimo, sprostimo, pozabimo na vsakdanje skrbi in začutimo naravo z vsemi svojimi čutili.
Strokovnjaki ugotavljajo, da gibanje in dejavnosti v naravi ali celo zgolj zrenje vanjo okrepijo naš imunski sistem, povečajo stopnjo energije, lajšajo tesnobnost, depresijo in jezo, zmanjšajo stres, povečajo ugodje, prijetne občutke in poskrbijo za sprostitev. Na naše zdravje dobro vpliva že kratek čas, preživet v naravi.
Krajši sprehod po gozdu zmanjša raven stresnih hormonov, zniža se krvni tlak, spodbujeno je delovanje parasimpatičnega živčevja, kar vzbudi občutek miru in dobrega počutja. Hkrati smo v gozdu manj izpostavljeni onesnaženju zraka, hrupu in vročini.

Pozitivni učinki gozdnih kopeli

Japonski znanstveniki so dokazali pozitivne učinke gozdnih kopeli oziroma šinrin-jokuja, ki jih je japonsko ministrstvo za gozdove oblikovalo v državni program za spodbujanje zdravja. Z raziskavami so potrdili, da šinrin-joku:

1. Krepi imunski sistem, zlasti »naravne celice ubijalke«, ki uničujejo rakave celice.
2. Znižuje krvni tlak in srčni utrip.
3. Zmanjšuje stres. Znižuje raven kortizola, stresnega hormona.
4. Pomirja. Živčni sistem je zaradi tega manj dovzeten za odziv »boj ali beg«.
5. Izboljšuje razpoloženje in splošno počutje.
6. Krepi sposobnost koncentracije, tudi pri hiperaktivnih otrocih.
7. Pospešuje okrevanje po operativnih posegih.
8. Izboljšuje spanec.
9. Krepi libido in spolno energijo.
10. Izboljšuje vid.

V naravo vsaj za pet ur na mesec

V Sloveniji gozdno kopel ali terapijo »Gozdni selfness« izvajajo v cerkljanskem hribovju ter v ljubljanskem parku Tivoli. Pravzaprav pa je za zdravilne učinke gozdne kopeli dovolj že to, da vsaj enkrat na teden odidemo na sprehod v mestni gozd, kjer se sprostimo, umirimo in povežemo z naravo.

Finski raziskovalci namreč ugotavljajo, da že pet ur na mesec, ki jih preživimo v naravi, zadostuje za izboljšanje razpoloženja, izrazitejšo umsko storilnost in zmanjšanje depresivnosti. Če pa si lahko privoščimo več, bomo dosegli novo raven čedalje boljšega počutja.

Sproščanje brez hrupa

Ali veste, da je na Golovcu nekaj točk, kjer se ne sliši nikakršen mestni vrvež? Na dveh takšnih »tihih območjih« smo uredili poseben prostor za sproščanje. Eden od njih je prav ta v Štepanjskem naselju.

Mestni gozd Golovec kljub bližini mesta ponuja mirne kotičke, kamor mestni hrup ne seže. Mirni kotički v naravi nam omogočajo, da se umirimo, sprostimo, pozabimo na vsakdanje skrbi in začutimo naravo z vsemi svojimi čutili.

Strokovnjaki ugotavljajo, da gibanje in dejavnosti v naravi ali celo zgolj zrenje vanjo okrepijo naš imunski sistem, povečajo stopnjo energije, lajšajo tesnobnost, depresijo in jezo, zmanjšajo stres, povečajo ugodje, prijetne občutke in poskrbijo za sprostitev. Na naše zdravje dobro vpliva že kratek čas, preživet v naravi.
Krajši sprehod po gozdu zmanjša raven stresnih hormonov, zniža se krvni tlak, spodbujeno je delovanje parasimpatičnega živčevja, kar vzbudi občutek miru in dobrega počutja. Hkrati smo v gozdu manj izpostavljeni onesnaženju zraka, hrupu in vročini.

Pozitivni učinki gozdnih kopeli

Japonski znanstveniki so dokazali pozitivne učinke gozdnih kopeli oziroma šinrin-jokuja, ki jih je japonsko ministrstvo za gozdove oblikovalo v državni program za spodbujanje zdravja. Z raziskavami so potrdili, da šinrin-joku:

1. Krepi imunski sistem, zlasti »naravne celice ubijalke«, ki uničujejo rakave celice.
2. Znižuje krvni tlak in srčni utrip.
3. Zmanjšuje stres. Znižuje raven kortizola, stresnega hormona.
4. Pomirja. Živčni sistem je zaradi tega manj dovzeten za odziv »boj ali beg«.
5. Izboljšuje razpoloženje in splošno počutje.
6. Krepi sposobnost koncentracije, tudi pri hiperaktivnih otrocih.
7. Pospešuje okrevanje po operativnih posegih.
8. Izboljšuje spanec.
9. Krepi libido in spolno energijo.
10. Izboljšuje vid.

V naravo vsaj za pet ur na mesec

V Sloveniji gozdno kopel ali terapijo »Gozdni selfness« izvajajo v cerkljanskem hribovju ter v ljubljanskem parku Tivoli. Pravzaprav pa je za zdravilne učinke gozdne kopeli dovolj že to, da vsaj enkrat na teden odidemo na sprehod v mestni gozd, kjer se sprostimo, umirimo in povežemo z naravo.

Finski raziskovalci namreč ugotavljajo, da že pet ur na mesec, ki jih preživimo v naravi, zadostuje za izboljšanje razpoloženja, izrazitejšo umsko storilnost in zmanjšanje depresivnosti. Če pa si lahko privoščimo več, bomo dosegli novo raven čedalje boljšega počutja.

Sproščanje brez hrupa

Ali veste, da je na Golovcu nekaj točk, kjer se ne sliši nikakršen mestni vrvež? Na dveh takšnih »tihih območjih« smo uredili poseben prostor za sproščanje. Eden od njih je prav ta pri Malem bajerju na Rakovniku.

No, morda boste v bližini zaslišali otroški smeh, saj to lokacijo, kjer smo postavili tudi točko gozdne pedagogike, prav radi obiščejo šolarji. Območje prav tako razvijamo kot eno od osmih vstopnih točk v mestni gozd Golovec, ki bo opremljena z informacijskimi tablami, zapornica pa bo preprečevala dostop v gozd z motornimi vozili.

Kot ukrep varstva pred poplavami je bil na tem območju zgrajen bajer, kjer se je razvila bogata biotska raznovrstnost, ki jo bomo tudi v prihodnje negovali z raznimi naravovarstvenimi ukrepi. Točka ima tudi velik potencial za nadaljnji razvoj. »Slepo dolino« nameravamo v prihodnje nadgraditi z zanimivimi vsebinami.

Pogled v vesolje

V mestnem gozdu Golovec prepletamo različne vsebine z več področij, od narave in okolja, prek pedagogike, zdravja in psihologije, do fizike in astronomije. Lesena instalacija Gozdni planetarij ponazarja naše Osončje s planeti.

Postavili smo dve učni vsebini. V luknji premera približno tri metre je iz kostanjevih pilotov oblikovana imaginarna površina sonca, katere ukrivljenost ustreza premeru sonca v primerjavi z velikostjo planetov na kovinskih palicah.

V sosednji luknji je postavljena armilarna krogla, ki predstavlja orodje za interpretacijo vesolja. Osnovni parametri so namreč zemeljski (sever in jug, zemljina os, okrog katere se planet vrti, ekvator ...), ki so s pomočjo armilarne krogle podaljšani v neskončnost. Na ta način lahko v okviru tuzemskih pojmov razumemo osnovne parametre vesolja.

Veselimo se novih vsebin

Gozdni planetarij ima izjemen učni potencial, ki ga nameravamo vsako leto dopolniti z eno novo vsebino. Za pravo izkušnjo načrtujemo tudi sodelovanje z izkušenimi astronomi in drugimi poznavalci področja.