ponedeljek, 20. 5. 2019

Center Rog – občutljiva tovarna od včeraj za jutri

Avtorici: Jerneja Batič, Oddelek za kulturo, in Meta Štular, Muzej in galerije mesta Ljubljane, RogLab

Tovarna Rog v Ljubljani ima dolgo zgodovino. Obrtniško-industrijsko območje med Trubarjevo in Rozmanovo ulico ter Petkovškovim nabrežjem je od začetka zasedala Janeževa strojarna, ki je v času uspešnega vodstva Ivana Janescha konec 19. stoletja zaposlovala do sto delavcev. Po letu 1900, ko je strojarno kupil Carl Pollak, se je v adaptiranem in prizidanem tovarniškem poslopju razmahnila industrija usnja in usnjarskih izdelkov. Usnjarna je uspešno delovala vse do gospodarske krize v 30-ih letih 20. stol., ko je podjetje zaradi prezadolženosti lastnika prešlo v prisilno upravo Mestne hranilnice. Industrijski objekt je deloval tudi v obdobju druge svetovne vojne in po njej, ko je prešel v uporabo tovarne koles in pisalnih strojev Rog. Ta je delovala na tej lokaciji vse do leta 1991, nato pa je območje nekdanje tovarne žalostno propadalo. Upanje na novo življenje območja se je pričelo z namero Mestne občine Ljubljana, da prostor odkupi in ga prostorsko in programsko revitalizira.

Tovarna Rog v 21. stoletju

2002: Mestna občina Ljubljana podpiše pogodbo za nakup nepremičnine z NLB Leasingom.

2006: Rog zasede skupina začasnih uporabnikov, ki v njem izvaja različne programe s področja kulture, športa in sociale.

2007: Občina s projektno skupino zunanjih strokovnjakov s področij vizualnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja pripravi prva vsebinska izhodišča novega Centra Rog. Začasni uporabniki Roga sprejmejo pravila o uporabi prostorov, do začetka obnove. Pravila med drugim določajo, da v objektu nihče ne biva in da v njem ni dogodkov z več kot 100 obiskovalci.

2008: Razpisan je arhitekturni in urbanistični natečaj za ureditev območja.

2009: Atrij Mestne hiše gosti predstavitveno razstavo bodočega Centra Rog.

2010–2013: Občina izvaja evropski projekt Second Chance, s katerim preverja, analizira in predlaga bodoče vsebine Centra Rog, tako da vključuje najširšo paleto zainteresiranih uporabnikov.

2011: Občina poplača NLB Leasing in postane lastnik nekdanje tovarne Rog. Pridobi tudi gradbeno dovoljenje za rušitev prizidkov in ekološko sanacijo objekta.

2012: Objavljen je razpis za izbiro zasebnega partnerja za izgradnjo območja nekdanje tovarne, Centra Rog in garaž.
Vzpostavljen je tudi pilotni projekt RogLab, mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti s poudarkom na dostopnosti produkcijskih orodij in prvi javni izdelovalni laboratorij. Njegov namen je v malem merilu razvijati in v praksi preskušati vsebine, partnerstva in načine delovanja za novi Center Rog.

2013: Na osnovi neuspešnega razpisa za javno-zasebno partnerstvo občina sklene, da se projekt revitalizacije območja Roga omeji samo na predvidene javne vsebine: preureditev tovarne Rog, nujno potrebnega parkirišča v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park. V skladu s to odločitvijo občina popravi programsko zasnovo ter dokumentacijo projekta. Nova programska zasnova centra hkrati upošteva tudi izsledke študij in analiz, pripravljenih v okviru evropskega projekta Second Chance ter izvajanja programa v pilotnem projektu RogLab.

2014: Pridobitev gradbenega dovoljenja za Center Rog.

2016: Začetek rušitve tovarniških prizidkov. Rušitvena dela so ustavljena, ker območje zasedejo začasni uporabniki Roga. Potekati začne mediacijski postopek med občino in začasnimi uporabniki Roga, vendar neuspešno, kljub ponudbi občine, da po prenovi občina začasnim uporabnikom nameni 500 m2 obnovljenih prostorov ter jim za vmesni čas obnove zagotovi nadomestne prostore. Začasni uporabniki Roga na sodišču dosežejo, da občina nima vstopa v objekt do zaključka sproženih pravd za motenje posesti.

2017: Začetek 8 postopkov na sodišču, ki jih občina sproži proti posameznikom, ki delujejo v Rogu, prav tako pa ti posamezniki sprožijo postopke proti občini.

2019: Postopki na sodišču so v zaključni fazi. Občina načrtuje realizacijo obnove in ima za to zagotovljene vse pogoje. Vsi doslej dokončani postopki so rešeni v prid Mestne občine Ljubljana.

Foto Domen Pal Delavnica filmske animacije z drustvom SLON
Delavnica filmske animacije. Foto: Domen Pal

Tovarna Rog za mesto 21. stoletja

Z oživitvijo tovarne Rog v Center Rog bomo vzpostavili povezavo mestnega središča z novo nastajajočim kulturnim središčem in Galerijo Cukrarna. Revitalizacija območja Roga obsega prenovo in preureditev tovarne Rog, izgradnjo nujno potrebnih parkirišč v kleti in preureditev tovarniškega dvorišča v večnamenski park.

Novi Center Rog bo nepridobitna organizacija, ki bo s svojim delovanjem omogočila razvoj prostora za sodelovanje in povezovanje med kulturnimi, izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami ter posamezniki iz Slovenije in tujine. Deloval bo kot proizvodni, izobraževalni, predstavitveni in družabni prostor z vsebinskim poudarkom na družbeni odgovornosti.

Vzpostaviti želimo nov model produkcijskega prostora, ki bo omogočal infrastrukturno in programsko podporo malim in srednjim podjetjem, nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem iz t. i. kreativnega sektorja. V pritličju, na 2000 m2, bodo proizvodni prostori in skupne delavnice, in sicer od izdelovalnih delavnic s sodobnimi računalniško vodenimi tehnologijami in zelenega laboratorija do lesarskih in tekstilnih delavnic pa tudi takšnih, ki temeljijo na tradicionalnejših metodah in tehnikah. V prvem nadstropju bo večnamenska razstavna in družabna dvorana, v drugem bodo individualni delovni prostori, v mansardi pa administracija centra. V lokalih s pogledom na Ljubljanico bo prostor za komercialno oddajo kavarnicam in trgovinam, s katero se bo finančno delno podpiralo delovanje neprofitnih programov.

Tovarna našega časa

Vsebinsko bo center namenjen podpori družbenokoristnih projektov, sledil bo načelom varovanja okolja, krožne ekonomije in družbene pravičnosti. Glede na sedanje stanje okolja in vse večje zahteve mlajših generacij za okoljsko in družbeno pravičnost bodo produkti in družbene inovacije, ki bodo sledili zgornjim načelom, v nekem trenutku po vsej verjetnosti na trgu dragocenejše kot klasične potrošne dobrine. Center Rog bo vpet v mednarodno mrežo podobnih centrov.

V življenje Centra Rog želimo vključevati tudi okoliško prebivalstvo. Skupne delavnice ne bodo namenjene le profesionalnim ustvarjalcem, saj bodo s programi omogočale ustvarjanje tudi ljubiteljem, študentom in otrokom. Del prostorov bo namenjen javni knjižnici, da ponudi dodatne storitve, ki podpirajo vključevanje vseh generacij uporabnikov. Ta knjižnica bo vključevala tudi specializirano zbirko gradiv s področja arhitekture, oblikovanja in kreativnih industrij. Nenazadnje bo vsem prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane namenjen tudi novi javni park, ki bo nastal na nekdanjem tovarniškem dvorišču.

S to programsko zasnovo bomo stavbo tovarne ohranili v njeni prvotni funkciji, saj bo tudi v prihodnje delovala kot tovarna, vendar decentralizirano in z novimi sodobnimi vsebinami, ki jih zahteva naš čas.

------

Bržkone se sploh še ne zavedamo, kako radikalno bodo Center Rog, prenova Cukrarne in palače Cukrarna spremenili in razširili ljubljansko kulturno krajino. Prepričana sem, da bo velikopotezna investicija v Center Rog pomirila duhove in da bo Rog postal središče in srečevališče obstoječih in novih ustvarjalnih skupnosti. – Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra

Nedvomno bo bodoči Rog zahteven in kompleksen zalogaj. Ne le v finančnem smislu, temveč predvsem zaradi (re)definiranja vsebin, načina upravljanja, produkcije in naslavljanja občinstva. Da bi lahko zaživel v polnosti in ker kot prizorišče na atraktivni lokaciji predstavlja ogromen potencial za ljubljansko, slovensko in mednarodno sceno, si pod to novo infrastrukturno in kreativno točko predstavljam nekaj podobnega, kot sem videl in doživel v Talinu: www.kultuurikatel.ee. – Simon Kardum, direktor Centra urbanih kultur Kino Šiška

Projekt Center Rog predstavlja novo orientacijo pojmovanja kreativnih potencialov v mestu. Umestitev projekta v mednarodne okvirje je nujna, kar potrjuje dejavnost RogLaba, ki je dobil veljavo z mednarodnimi povezavami in nagrado Eurocities. Ljubljana lahko s projektom Center Rog postane pomembno vozlišče idej in razvojnih projektov, projekt pa je tudi osišče kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025. – Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane

Predstavitveni film o Centru Rog je dostopen na www.ljubljana.si.

RogLab – pilotni projekt Centra Rog

Glede bodočega Centra Rog je del zainteresirane javnosti izražal dvom o smiselnosti nove velike institucije, ki bi se zajedala v sredstva, namenjena kulturnim in kreativnim dejavnostim. Pri zasnovi pilotnega projekta RogLab smo se zato odločili za organizacijski model, ki povezuje ter programsko in infrastrukturno podpira že obstoječe ustvarjalne iniciative in organizacije. V izziv nam je bilo tudi, kako v kontekstu deindustrializacije nekdanjo tovarno osmisliti z novimi vsebinami in pri tem ohraniti industrijsko tradicijo. Za Slovenijo, kjer proizvodnja na področju kulturnega in kreativnega sektorja temelji večinoma na mikro podjetjih, nevladnih organizacijah ter posameznikih in posameznicah, se je smiselnost modela skupnih delavnic, v katerih lahko uporabniki delijo infrastrukturo, znanja, delovni prostor, pa tudi nabavne in tržne kanale, potrdila skozi delovanje RogLaba.

Čeprav RogLab deluje na zgolj 28m2, je do danes povezal štirideset programskih partnerjev, svojo infrastrukturo in podporo nudil več kot pet tisoč individualnim uporabnikom, letno pa v njegovih programih sodeluje okoli dvesto otrok. Zelo ponosni smo, da je kar sedemdeset odstotkov RogLabovih uporabnic žensk, kar je unikum v svetu primerljivih tehnološko usmerjenih organizacij. Model RogLaba kot organizacije, ki se odziva na hitro spreminjajoče se izzive in potrebe današnjega časa je bil tudi mednarodno prepoznan. Leta 2018 je Mestna občina Ljubljana za RogLab namreč prejela prestižno nagrado za inovativnost Eurocities Innovation Award.

www.roglab.si/sl